☕ Zakaj so duševno bolni ljudje, bipolarci, shizofreniki vedno ena izmed skrajnosti?

Po mojih izkušnjah recimo, da govorimo za shizofrenike ali so neopazni, našopani s tabletami, mirni, tihi, v svojem svetu, redkobesedni, odmaknjeni od sveta res tisto čista out, ko rastline, v egetativnem stanju pa ne vem al je to zarad tablet al bolezni. Pol maš pa drugo skrajnost, recimo Poldka, vidite pri njej kako zelo neuravnovešena je tako da neko duševno motnjo zagotovo ima, dam takoj roko v ogenj in stojim za svojimi besedami. Včeraj jo je zvečer tako metalo, da si se lahko samo križal in zmajeval z glavo. Danes je razmeroma mirna. Verjetno ima bipolarno motnjo ali nekaj? Shizofrenijo? Saj sploh ni važno. Potem je tu recimo še Glista, totalni ekstremist, prvokategorni primitivec (podobno kot Poldka) in ima tudi zagotovo kakšno nezdravljeno duševno bolezen. Pa vem še zaenega takšnega pacienta, si nekaj da v glavo je to konec, to je sveta resnica, kdor se z njim ne strinja je vse samo človek ne pa mu dokažeš, daima narobe, da se moti... on je še vedno prepričan v svoj prav - in to histerično dokazuje. Saj si misliš, čudak, bedak, zamahneš z roko pač da morjo tut taki žvet ampak potem pa zveš, da je človek na apaurinu, helexu in ne vem kakšnem koktejlu vseh teh psiho tablet.... tko da jaz osebno ne bi imela nikoli za prijatelja ali prijatlejico duševno bolnega kaj šele, da bi šla z njim v razmerje. Me kar zmrazi ko vidim kakšni ekstremisti so eni tukajle in na drugih forumuh. Groza!