Ste opazili, da nas najbolj udarijo po žepu prav stvari, ki jih nujno potrebujemo?
Hrana, stanovanje, najemnina, elektrika, ogrevanje, gorivo, registracija avtomobila, zavarovanje. Ne govorimo o razkošju. Govorimo o osnovnih pogojih za življenje.
In prav tu se skriva past.
Če je drag televizor, ga ne kupimo. Če so drage počitnice, ostanemo doma. Če se podraži kruh, ga moramo kupiti. Če se podraži elektrika, jo moramo plačati. Če se zviša najemnina, ne moremo preprosto ostati brez strehe nad glavo.
Višja ko je cena nujne dobrine, manj izbire imamo. Manj izbire imamo, večjo moč imajo tisti, od katerih smo odvisni.
In ko plačo končno dobimo? Velik del je že vnaprej razdeljen med lastnika stanovanja, trgovino, dobavitelje energije, zavarovalnice, banke in državo.
Denar zaslužimo mi, o velikem delu njegove porabe pa zaradi nujnih stroškov sploh ne moremo svobodno odločati.
Pravijo, da živimo v svobodni družbi. Toda kako svoboden je človek, ki si ne upa izgubiti službe, ker naslednji mesec ne bo mogel plačati najemnine? Koliko svobode ima nekdo, ki mora sprejeti slabo plačano delo, ker nima druge možnosti?
Največji paradoks sodobne družbe je, da imamo vedno naprednejšo tehnologijo, ki naj bi nam olajšala življenje, ljudje pa še vedno velik del svojega časa porabimo zgolj za zagotavljanje osnovnega preživetja.
Nekoč je človek delal, da bi si ustvaril življenje. Danes marsikdo živi samo še zato, da lahko plačuje račune.
Suženjstvo ni več videti kot nekoč. Ni verig in gospodarjev z biči. Obstaja pa ekonomska odvisnost, ki človeka lahko priklene na delo, dolgove in neskončne obveznosti.
In zato se moramo vprašati nekaj precej bolj neprijetnega:
Če moramo vse življenje plačevati za pravico do osnovnega preživetja, koliko svobode nam v resnici še ostane?
0
zate črn dan 22.11.2026 ob 13:36
Gledaš z 1 perspektive. Perspektiv je pa veliko.
Ne bodi tako črnogleda. Sita si, zebe te ne, streho nad glavo imaš, obleko imaš, za kulturo lahko bereš knjigo, gledaš film prek neta. Kaj bi še rada?
ja na taksen nacin nas delajo reveze in nas podcenjujeo. Da imamo obcutek kot da nismo nic vredni. Obcina Split je hotela za novoletni nastop na stradunu placati Dinu Merlinu 275k €. Ljudje pa za meso nimajo. Noro za kaj je denar in za koga ga ni.
22.11.2026 ob 13:26
Hrana, stanovanje, najemnina, elektrika, ogrevanje, gorivo, registracija avtomobila, zavarovanje. Ne govorimo o razkošju. Govorimo o osnovnih pogojih za življenje.
In prav tu se skriva past.
Če je drag televizor, ga ne kupimo. Če so drage počitnice, ostanemo doma. Če se podraži kruh, ga moramo kupiti. Če se podraži elektrika, jo moramo plačati. Če se zviša najemnina, ne moremo preprosto ostati brez strehe nad glavo.
Višja ko je cena nujne dobrine, manj izbire imamo. Manj izbire imamo, večjo moč imajo tisti, od katerih smo odvisni.
In ko plačo končno dobimo? Velik del je že vnaprej razdeljen med lastnika stanovanja, trgovino, dobavitelje energije, zavarovalnice, banke in državo.
Denar zaslužimo mi, o velikem delu njegove porabe pa zaradi nujnih stroškov sploh ne moremo svobodno odločati.
Pravijo, da živimo v svobodni družbi. Toda kako svoboden je človek, ki si ne upa izgubiti službe, ker naslednji mesec ne bo mogel plačati najemnine? Koliko svobode ima nekdo, ki mora sprejeti slabo plačano delo, ker nima druge možnosti?
Največji paradoks sodobne družbe je, da imamo vedno naprednejšo tehnologijo, ki naj bi nam olajšala življenje, ljudje pa še vedno velik del svojega časa porabimo zgolj za zagotavljanje osnovnega preživetja.
Nekoč je človek delal, da bi si ustvaril življenje. Danes marsikdo živi samo še zato, da lahko plačuje račune.
Suženjstvo ni več videti kot nekoč. Ni verig in gospodarjev z biči. Obstaja pa ekonomska odvisnost, ki človeka lahko priklene na delo, dolgove in neskončne obveznosti.
In zato se moramo vprašati nekaj precej bolj neprijetnega:
Če moramo vse življenje plačevati za pravico do osnovnega preživetja, koliko svobode nam v resnici še ostane?