Ženske dejansko sploh ne razumete, kaj moške privlači. Tu težite s finančno močjo,kot da koga to zanima.
Moškega, ki ni luzer in si je že uredil življenje, 50-letnica ne zanima. Za ustvarjanje družine je prestara, za sobivanje pa bo prenaporna. Če 50-letnica hoče moškega, rabi takega, da bo on hvaležen, d aima tako žensko. Torej moškega,ki rabi njen denar in stanovanje. To pa ni mikavno, ne?
Moškega, ki ni luzer in si je že uredil življenje, 50-letnica ne zanima. Za ustvarjanje družine je prestara, za sobivanje pa bo prenaporna. Če 50-letnica hoče moškega, rabi takega, da bo on hvaležen, d aima tako žensko. Torej moškega,ki rabi njen denar in stanovanje. To pa ni mikavno, ne?
0
@Zakaj
Mislim, da po petdesetem nismo toliko "za odpis", kot se prvič zares zaletimo v eno precej banalno življenjsko dejstvo:
pri petindvajsetih gradiš na prazni parceli, pri petdesetih pa delaš prizidek.
In prizidek je vedno bolj kompliciran. 😄
Na parceli pri petindvajsetih še ni hiše, garaže, dveh dreves, sosedove meje, kanalizacije in kabla, za katerega nihče ne ve, kdo ga je tam položil.
Imaš sebe, nekaj diplom, dva kovčka, mogoče star avto in precej prostora za improvizacijo.
Pri petdesetih pa je življenje praviloma že zgrajeno.
Imaš otroke. Stanovanje ali hišo. Službo oziroma kariero. Prijatelje. Navade. Bivšega partnerja nekje v enačbi. Starše, ki postajajo starejši. Kraj, kjer živiš. Predstavo, kaj ti je všeč in česa se ti ne da več prenašati.
To ni malo.
Pravzaprav je veliko.
Samo premikati se je težje.
Pri partnerstvu je zato stavek "saj bi se je marsikateri moški razveselil" verjetno povsem resničen.
Ampak to žal ni pravo vprašanje.
Pravo vprašanje je:
Koliko moških, ki bi se je razveselili, je prostih, koliko od teh je všeč njej, koliko jih živi v razumni bližini, koliko jih ima kompatibilno življenje, koliko jih želi isto vrsto zveze in koliko jih je pripravljenih prestaviti svoje že lepo zloženo pohištvo, da bi vanj spravili še njeno?
In tukaj se bazen zelo hitro skrči.
Še posebej zato, ker je pri petdesetih ena precej kruta statistična šala: ravno moški, ki so socialno kompetentni, stabilni, znajo živeti v paru, imajo urejeno življenje in niso popolni bedaki, imajo povečano verjetnost, da jih je neka ženska že pred dvajsetimi leti opazila in jih nima nobenega namena vrniti v promet. 😄
To ne pomeni, da "dobrih ni".
Pomeni samo, da jih je med prostimi manj kot med vsemi.
Potem pa pride še druga težava.
Pri petindvajsetih iščeš predvsem človeka.
Pri petdesetih iščeš človeka, čigar življenje se mora prilegati tvojemu življenju.
To je precej višji kriterij.
Dva človeka se lahko izvrstno razumeta, privlačita, smejita istim neumnostim in si želita podobnih stvari - pa vseeno ugotovita, da ima on otroka 80 kilometrov v eno smer, ona otroka 60 kilometrov v drugo, oba službo, oba stanovanje in nobeden posebne želje vsak ponedeljek začeti logistične vaje NATO-pakta.
Ljubezen je sicer čudovita stvar.
Geografija pa je pra-si-ca. 😄
In še nekaj se spremeni.
Pri petindvajsetih je zveza pogosto ogromno izboljšanje življenja že zato, ker skupaj nekaj gradiš.
Pri petdesetih ima lahko človek že precej dobro življenje.
Mir. Svoje stanovanje. Svoj denar. Potovanja. Otroke. Prijatelje. Nedeljsko jutro, ko mu nihče ne razlaga, kam je narobe postavil jebeno kavno žličko.
Nova zveza mora zato prinesti nekaj precej konkretnega.
Ni več dovolj:
"Čisto v redu je."
Mora biti:
"Z njim oziroma z njo mi je bolje kot brez njega oziroma nje."
In to je pravzaprav zdravo.
Morda nekoliko neprijetno za statistiko, ampak zdravo.
Enako je pri službi.
Pri petindvajsetih podjetje ne zaposli samo tega, kar znaš danes.
Zaposli tudi to, kar bi lahko postal.
Mlad človek pride skoraj kot prazna mapa:
"Naučite me."
In podjetja imajo rada prazne mape. Lahko jih napišejo po svoje.
Pri petdesetih pa prideš z že napisano knjigo.
Imaš znanje, izkušnje, samostojnost, svoje mnenje in zelo hitro opaziš, kadar nekdo prodaja meglo kot digitalno transformacijo.
To je za dobro podjetje ogromna prednost.
Za slabo podjetje pa nekoliko neprijetno. 😄
Ker izkušen človek običajno ni samo dražji.
Težje mu je razlagati, da je nekaj "nova strategija", če je isto neumnost videl že leta 2007, samo takrat se je imenovala drugače.
In tu nastane paradoks:
pri petdesetih si za marsikatero delo objektivno sposobnejši kot pri petindvajsetih, vendar si lahko manj privlačen kandidat za zaposlitev.
Ne zato, ker bi manj znal.
Ampak ker podjetje ob zaposlitvi ne kupuje tvoje preteklosti.
Kupuje svojo predstavo o tvoji prihodnosti.
Koliko boš stal. Kako dolgo boš ostal. Kako prilagodljiv boš. Ali boš sprejel mlajšega šefa. Ali se boš naučil novega sistema. Ali boš pripravljen začeti nekoliko nižje, kot ti govori tvoj življenjepis.
Nekaj teh pomislekov je racionalnih.
Nekaj pa navaden, staromoden ejdẓ̌izem v lepi eičar-ovski embalaži.
Pri obeh zgodbah je zato isti neprijeten trik:
znotraj sistema je po petdesetem pogosto precej udobno; ponovno vstopiti vanj pa je bistveno težje.
Dober petdesetletni mož je lahko zelo cenjen mož.
Dober petdesetletni kandidat za novega moža pa mora najti žensko, ki ga želi, ki jo želi on in katere življenje se ujema z njegovim.
Dobra petdesetletna strokovnjakinja je lahko nepogrešljiva v podjetju, kjer dela dvajset let.
Ko pa ostane brez službe, mora naenkrat prepričati novega delodajalca, da vse, kar je do včeraj pomenilo "izkušnje", danes ne pomeni "prestara, predraga in preveč samostojna".
To boli predvsem zato, ker človek intuitivno računa drugače:
več znam + bolj se poznam + več imam za ponuditi = več možnosti.
Žal ni nujno.
Po petdesetem imaš praviloma res več kapitala.
Ampak tudi več zidov.
Več si zgradil - in zato je manj stvari, ki jih lahko prestaviš brez stroškov.
Zato jaz tega ne bi imenoval "zid" (kot se rado pojavlja v manosferi) pri petdesetih.
Bolj je kot stara evropska vila.
Lepa. Trdna. Ima karakter. Dobro lokacijo. Masiven parket.
Samo ko želiš prestaviti vrata za dvajset centimetrov, pride mojster in reče:
"Ja … lahko. Ampak veste, gospod, tukaj je nosilna stena." 😄
In naenkrat projekt sploh ni več tako simp'l.
To velja za službo.
In za partnerja.
In verjetno je največja napaka, da pri petdesetih še vedno iščemo rešitve po modelu iz petindvajsetega leta.
Mogoče nova služba ne bo ista kariera v drugem podjetju.
Mogoče bo kombinacija znanja, svetovanja, projektnega dela in nečesa, česar pri petindvajsetih še nisi znala.
Morda novi partner ne bo človek, s katerim bosta čez tri mesece združila stanovanji, račune, otroke in zobne ščetke.
Morda bosta samo zelo dobra skupaj - vsak s svojo hišo, svojim hladilnikom in pravico, da si sam določa temperaturo spalnice.
Tudi to je lahko resno življenje.
Po petdesetem torej problem ni toliko, da bi bilo možnosti konec.
Problem je, da nove možnosti niso več videti tako kot stare, ki so nam domače.
In tega se je verjetno najtežje navaditi.
Ker človek ni več na prazni parceli.
Ampak,... roko na srce - če govorim zase... tudi spal pod šotorom ne bi več v nedogled. I'm too old for that kind of shit. Mi je dovolj nekaj dni na motorju za to. Manj tvegano. Pa še - psihosocialna - cena je precej nižja.😉
Mislim, da po petdesetem nismo toliko "za odpis", kot se prvič zares zaletimo v eno precej banalno življenjsko dejstvo:
pri petindvajsetih gradiš na prazni parceli, pri petdesetih pa delaš prizidek.
In prizidek je vedno bolj kompliciran. 😄
Na parceli pri petindvajsetih še ni hiše, garaže, dveh dreves, sosedove meje, kanalizacije in kabla, za katerega nihče ne ve, kdo ga je tam položil.
Imaš sebe, nekaj diplom, dva kovčka, mogoče star avto in precej prostora za improvizacijo.
Pri petdesetih pa je življenje praviloma že zgrajeno.
Imaš otroke. Stanovanje ali hišo. Službo oziroma kariero. Prijatelje. Navade. Bivšega partnerja nekje v enačbi. Starše, ki postajajo starejši. Kraj, kjer živiš. Predstavo, kaj ti je všeč in česa se ti ne da več prenašati.
To ni malo.
Pravzaprav je veliko.
Samo premikati se je težje.
Pri partnerstvu je zato stavek "saj bi se je marsikateri moški razveselil" verjetno povsem resničen.
Ampak to žal ni pravo vprašanje.
Pravo vprašanje je:
Koliko moških, ki bi se je razveselili, je prostih, koliko od teh je všeč njej, koliko jih živi v razumni bližini, koliko jih ima kompatibilno življenje, koliko jih želi isto vrsto zveze in koliko jih je pripravljenih prestaviti svoje že lepo zloženo pohištvo, da bi vanj spravili še njeno?
In tukaj se bazen zelo hitro skrči.
Še posebej zato, ker je pri petdesetih ena precej kruta statistična šala: ravno moški, ki so socialno kompetentni, stabilni, znajo živeti v paru, imajo urejeno življenje in niso popolni bedaki, imajo povečano verjetnost, da jih je neka ženska že pred dvajsetimi leti opazila in jih nima nobenega namena vrniti v promet. 😄
To ne pomeni, da "dobrih ni".
Pomeni samo, da jih je med prostimi manj kot med vsemi.
Potem pa pride še druga težava.
Pri petindvajsetih iščeš predvsem človeka.
Pri petdesetih iščeš človeka, čigar življenje se mora prilegati tvojemu življenju.
To je precej višji kriterij.
Dva človeka se lahko izvrstno razumeta, privlačita, smejita istim neumnostim in si želita podobnih stvari - pa vseeno ugotovita, da ima on otroka 80 kilometrov v eno smer, ona otroka 60 kilometrov v drugo, oba službo, oba stanovanje in nobeden posebne želje vsak ponedeljek začeti logistične vaje NATO-pakta.
Ljubezen je sicer čudovita stvar.
Geografija pa je pra-si-ca. 😄
In še nekaj se spremeni.
Pri petindvajsetih je zveza pogosto ogromno izboljšanje življenja že zato, ker skupaj nekaj gradiš.
Pri petdesetih ima lahko človek že precej dobro življenje.
Mir. Svoje stanovanje. Svoj denar. Potovanja. Otroke. Prijatelje. Nedeljsko jutro, ko mu nihče ne razlaga, kam je narobe postavil jebeno kavno žličko.
Nova zveza mora zato prinesti nekaj precej konkretnega.
Ni več dovolj:
"Čisto v redu je."
Mora biti:
"Z njim oziroma z njo mi je bolje kot brez njega oziroma nje."
In to je pravzaprav zdravo.
Morda nekoliko neprijetno za statistiko, ampak zdravo.
Enako je pri službi.
Pri petindvajsetih podjetje ne zaposli samo tega, kar znaš danes.
Zaposli tudi to, kar bi lahko postal.
Mlad človek pride skoraj kot prazna mapa:
"Naučite me."
In podjetja imajo rada prazne mape. Lahko jih napišejo po svoje.
Pri petdesetih pa prideš z že napisano knjigo.
Imaš znanje, izkušnje, samostojnost, svoje mnenje in zelo hitro opaziš, kadar nekdo prodaja meglo kot digitalno transformacijo.
To je za dobro podjetje ogromna prednost.
Za slabo podjetje pa nekoliko neprijetno. 😄
Ker izkušen človek običajno ni samo dražji.
Težje mu je razlagati, da je nekaj "nova strategija", če je isto neumnost videl že leta 2007, samo takrat se je imenovala drugače.
In tu nastane paradoks:
pri petdesetih si za marsikatero delo objektivno sposobnejši kot pri petindvajsetih, vendar si lahko manj privlačen kandidat za zaposlitev.
Ne zato, ker bi manj znal.
Ampak ker podjetje ob zaposlitvi ne kupuje tvoje preteklosti.
Kupuje svojo predstavo o tvoji prihodnosti.
Koliko boš stal. Kako dolgo boš ostal. Kako prilagodljiv boš. Ali boš sprejel mlajšega šefa. Ali se boš naučil novega sistema. Ali boš pripravljen začeti nekoliko nižje, kot ti govori tvoj življenjepis.
Nekaj teh pomislekov je racionalnih.
Nekaj pa navaden, staromoden ejdẓ̌izem v lepi eičar-ovski embalaži.
Pri obeh zgodbah je zato isti neprijeten trik:
znotraj sistema je po petdesetem pogosto precej udobno; ponovno vstopiti vanj pa je bistveno težje.
Dober petdesetletni mož je lahko zelo cenjen mož.
Dober petdesetletni kandidat za novega moža pa mora najti žensko, ki ga želi, ki jo želi on in katere življenje se ujema z njegovim.
Dobra petdesetletna strokovnjakinja je lahko nepogrešljiva v podjetju, kjer dela dvajset let.
Ko pa ostane brez službe, mora naenkrat prepričati novega delodajalca, da vse, kar je do včeraj pomenilo "izkušnje", danes ne pomeni "prestara, predraga in preveč samostojna".
To boli predvsem zato, ker človek intuitivno računa drugače:
več znam + bolj se poznam + več imam za ponuditi = več možnosti.
Žal ni nujno.
Po petdesetem imaš praviloma res več kapitala.
Ampak tudi več zidov.
Več si zgradil - in zato je manj stvari, ki jih lahko prestaviš brez stroškov.
Zato jaz tega ne bi imenoval "zid" (kot se rado pojavlja v manosferi) pri petdesetih.
Bolj je kot stara evropska vila.
Lepa. Trdna. Ima karakter. Dobro lokacijo. Masiven parket.
Samo ko želiš prestaviti vrata za dvajset centimetrov, pride mojster in reče:
"Ja … lahko. Ampak veste, gospod, tukaj je nosilna stena." 😄
In naenkrat projekt sploh ni več tako simp'l.
To velja za službo.
In za partnerja.
In verjetno je največja napaka, da pri petdesetih še vedno iščemo rešitve po modelu iz petindvajsetega leta.
Mogoče nova služba ne bo ista kariera v drugem podjetju.
Mogoče bo kombinacija znanja, svetovanja, projektnega dela in nečesa, česar pri petindvajsetih še nisi znala.
Morda novi partner ne bo človek, s katerim bosta čez tri mesece združila stanovanji, račune, otroke in zobne ščetke.
Morda bosta samo zelo dobra skupaj - vsak s svojo hišo, svojim hladilnikom in pravico, da si sam določa temperaturo spalnice.
Tudi to je lahko resno življenje.
Po petdesetem torej problem ni toliko, da bi bilo možnosti konec.
Problem je, da nove možnosti niso več videti tako kot stare, ki so nam domače.
In tega se je verjetno najtežje navaditi.
Ker človek ni več na prazni parceli.
Ampak,... roko na srce - če govorim zase... tudi spal pod šotorom ne bi več v nedogled. I'm too old for that kind of shit. Mi je dovolj nekaj dni na motorju za to. Manj tvegano. Pa še - psihosocialna - cena je precej nižja.😉
8
@nekoč nekje
Ženske dejansko sploh ne razumete, kaj moške privlači. Tu težite s finančno močjo,kot da koga to zanima.
Moškega, ki ni luzer in si je že uredil življenje, 50-letnica ne zanima. Za ustvarjanje družine je prestara, za sobivanje pa bo prenaporna. Če 50-letnica hoče moškega, rabi takega, da bo on hvaležen, d aima tako žensko. Torej moškega,ki rabi njen denar in stanovanje. To pa ni mikavno, ne?
Kakšna neumnost, leta niso nikoli bila ovira za parčkanje, še posebej za ženske ne, če hoče partnerja. Ne bo pa si verjetno vsakega potepuha in pijanca navlekla k sebi domov, samo zaradi "ljubezni" kot kakšna naivna najstnica, ker takšnih se je najtežje rešiti, ko ga je potrebno brcniti čez prag. 🙂
Ženske dejansko sploh ne razumete, kaj moške privlači. Tu težite s finančno močjo,kot da koga to zanima.
Moškega, ki ni luzer in si je že uredil življenje, 50-letnica ne zanima. Za ustvarjanje družine je prestara, za sobivanje pa bo prenaporna. Če 50-letnica hoče moškega, rabi takega, da bo on hvaležen, d aima tako žensko. Torej moškega,ki rabi njen denar in stanovanje. To pa ni mikavno, ne?
Kakšna neumnost, leta niso nikoli bila ovira za parčkanje, še posebej za ženske ne, če hoče partnerja. Ne bo pa si verjetno vsakega potepuha in pijanca navlekla k sebi domov, samo zaradi "ljubezni" kot kakšna naivna najstnica, ker takšnih se je najtežje rešiti, ko ga je potrebno brcniti čez prag. 🙂
3
@nekoč nekje
Večina žensk takšnega moškega ne bo sprejela, ampak bo raje ostala sama. Fun fact. Večina moških pa je pripravljenih spregledati dejstvo, da mlade ženske, ki se odločijo za starejše moške, se za njih odločijo zaradi dobre situiranosti. Še nisem srečala mlado žensko z revnim starejšim moškim. Mikavno? Za moške očitno že.
Večina žensk takšnega moškega ne bo sprejela, ampak bo raje ostala sama. Fun fact. Večina moških pa je pripravljenih spregledati dejstvo, da mlade ženske, ki se odločijo za starejše moške, se za njih odločijo zaradi dobre situiranosti. Še nisem srečala mlado žensko z revnim starejšim moškim. Mikavno? Za moške očitno že.
1
Opis realen po funkcioniranju splošnega, povprečnega, manj zahtevnega plebsa. So pa ženske in moški po 50 naznosne oz neznosni. Po mojem videnju so ženske grozne, jaz se jih izogibam, moški pa otročji fukfehterji ali popolnoma odbojni že po izgledu. Mogoce 1 na milijon odstopa. Ostalo so kloni..
Interes, meso, konec. 🙂 kariera: osmisli se. Kdo ti bo dal priznanje? Forumas na tem forumu zagotovo ne.
Interes, meso, konec. 🙂 kariera: osmisli se. Kdo ti bo dal priznanje? Forumas na tem forumu zagotovo ne.
1
@Wolfgang van der Stille
Koliko si star da pišes take neumnosti?
Kot da primerjas najnovejšo in najstarejšo zobno kremo? Za bruhat.
Koliko si star da pišes take neumnosti?
Kot da primerjas najnovejšo in najstarejšo zobno kremo? Za bruhat.
-2
Take teme lahko pišejo samo persone iz SDV brez konkret izkušenj. V fotelcku prilimani 70 let.
-1
eni živimo, drugi secirajo svoje življenje in z neko psevdo znanostjo opravičujejo svoje napake. Eksperiment, ki ga izvajate z istimi sestavinami na enak način, ima vedno enak razultat.
0
@Hja, no
Simpl jim je 50 ali 60 letnikom uloviti mlado. Ni treba niti, da je denarnica debela. Mlajse je slajše. Mlada teletina je boljsa. Spominja jih na svoje otroke in hčere, ko še niso bile poročene. Večina je v teh letih pedofilov in se razkazuje s temi bitji, kaj so ujeli. Bitja pa se navežejo na svoje pomožne fotre, kot da so pravi. Fej . Kakšno trofejo o, butast do konca in še bolj ogabno.
Simpl jim je 50 ali 60 letnikom uloviti mlado. Ni treba niti, da je denarnica debela. Mlajse je slajše. Mlada teletina je boljsa. Spominja jih na svoje otroke in hčere, ko še niso bile poročene. Večina je v teh letih pedofilov in se razkazuje s temi bitji, kaj so ujeli. Bitja pa se navežejo na svoje pomožne fotre, kot da so pravi. Fej . Kakšno trofejo o, butast do konca in še bolj ogabno.
-1
@Prebrano
Tip na motorju je dosadan. Prav imaš. Lahko bi mu dostavili novi hladilnik pol hrane, vendar mu ne bi ustrezala. Pustil bi jo notri do pretečenega roka in zavrgel.
Tip na motorju je dosadan. Prav imaš. Lahko bi mu dostavili novi hladilnik pol hrane, vendar mu ne bi ustrezala. Pustil bi jo notri do pretečenega roka in zavrgel.
-1
@Prebrano
En mi je rekel, da cilja samo na piletino, le da je poročeni babjek. Lahko bi bil komot tudi pedofil zafrkantsko 😄, saj ni imel nikoli svojih otrok, ker mu je sperma neuporabna.
En mi je rekel, da cilja samo na piletino, le da je poročeni babjek. Lahko bi bil komot tudi pedofil zafrkantsko 😄, saj ni imel nikoli svojih otrok, ker mu je sperma neuporabna.
1
@medtem ko ne vidim čisto tako. Moj pogled je, da poznam ljudi, ki životarijo in ljudi, ki znajo svoje preference artikulirati in posledično temu primerno živeti.
1
Jaz tudi artikuliram svoje perference, ne rab mi noben povedat v katero koleno me je usekalo. Ebala vas artikulacija. Z debelim toßlom bi živel kot razvajeni faraon in se nastavljal maserkam, mam pa sposobnost to sam sanirati, to pa že spada med artikulirane priboljßke. 🫠🫠🫠🫠
0
@Prebrano
Bolj si star bolj si grd. Se pa nasprotja privlačijo. Grßi smo desci, mlajše dobimo.
Ce vidiš starga s pupo, je sigurn grduh za popizdit, čist res je to.
Hahahahaha jbg
Bolj si star bolj si grd. Se pa nasprotja privlačijo. Grßi smo desci, mlajše dobimo.
Ce vidiš starga s pupo, je sigurn grduh za popizdit, čist res je to.
Hahahahaha jbg
0
Novo odkritje. Že vrsto let opazujem kako je lahko mogoča tako blazna kontradiktornost med starejšimi moškimi in mladimi puncami. Svetle so izjeme, ki to pravilo ne potrjujejo oziroma jih po naravni danosti ni.
0
@Wolfgang van der Stille
Odličen zapis. Ker je dolg, je verjetno primaknila kaj UI? Še posebej zažgejo te izjave in tista o nosilni steni 😄
“Nedeljsko jutro, ko mu nihče ne razlaga, kam je narobe postavil jebeno kavno žličko.”
“zelo hitro opaziš, kadar nekdo prodaja meglo kot digitalno transformacijo.
Težje mu je razlagati, da je nekaj "nova strategija", če je isto neumnost videl že leta 2007, samo takrat se je imenovala drugače.“
😗
Odličen zapis. Ker je dolg, je verjetno primaknila kaj UI? Še posebej zažgejo te izjave in tista o nosilni steni 😄
“Nedeljsko jutro, ko mu nihče ne razlaga, kam je narobe postavil jebeno kavno žličko.”
“zelo hitro opaziš, kadar nekdo prodaja meglo kot digitalno transformacijo.
Težje mu je razlagati, da je nekaj "nova strategija", če je isto neumnost videl že leta 2007, samo takrat se je imenovala drugače.“
😗
0
Ja, dolgujem disklemer: tekste oblikujem s pomočjo AI. Mu namečem razmišljanja in mu naročim, naj zgladi miselne preskoke, da je bolj tekoče. Avtorstvo nad idejno konstrukcijo je moje, nad besedilom samim pa si ga delimo. 😉
P.S.: če se torej kdo ne strinja z argumentom samim, reklamacije še vedno sprejemam jaz. 😄
P.S.: če se torej kdo ne strinja z argumentom samim, reklamacije še vedno sprejemam jaz. 😄
0
@Wolfgang van der Stille
Takoj ko vidim takšne AI zapise, neham brati, ker mi je podcenjujoče, da nekdo za razlago svojega razmišljanja uporablja AI.
Takoj ko vidim takšne AI zapise, neham brati, ker mi je podcenjujoče, da nekdo za razlago svojega razmišljanja uporablja AI.
3
@Lahko bi... :
Umetna inteligenca je zgolj orodje, ki omogoča plagiatorstvo, ne pa razvoja novih kompleksnih abstrakcij. Je pa izredno uporabna pri preverjanju hipotez znotraj teh idej na eni strani in preverjanju uteži argumentov na drugi. Tako lahko v kratkem času npr. oblikuješ zapis iz tistega, kar veš in ga očistiš balasta napačnih hipotez in lukenj v spominu.
Doktorat iz AI pa je tema pri meni. Sicer ne pravi, zgolj častni. Ta je pa za nečimernost, da ne rabim kompenzirat z ribarjenjem v bazenih s 25-letnicami. 😉
Umetna inteligenca je zgolj orodje, ki omogoča plagiatorstvo, ne pa razvoja novih kompleksnih abstrakcij. Je pa izredno uporabna pri preverjanju hipotez znotraj teh idej na eni strani in preverjanju uteži argumentov na drugi. Tako lahko v kratkem času npr. oblikuješ zapis iz tistega, kar veš in ga očistiš balasta napačnih hipotez in lukenj v spominu.
Doktorat iz AI pa je tema pri meni. Sicer ne pravi, zgolj častni. Ta je pa za nečimernost, da ne rabim kompenzirat z ribarjenjem v bazenih s 25-letnicami. 😉
0
@Lara : poznam več takih. Tudi večini dobro poznana inkvizicija je imela podobne motive. Dobro je, da se je tiskarstvo, pisalni stroj, računalnik in internet... kljub temu lahko razvijalo dalje in se ni oziralo na človeške strahove.
0
Prednost umetne inteligence je po moje v tem, da lahko poda en povsem drug vidik ali logiko razmišljanja, ki je nekomu domača. Če ves čas delamo po istem kopitu in rezultati niso drugačni, je možno, da kdo razmišlja drugače in je v redu, da se do tega dokopljemo. Včasih ni lahko priti do odgovora na vprašanje ‘zakaj se mi to dogaja?’.
0
AI moram vedno dopolnjevati, primakne mi, da sama nima čustev in ne more razmišljati, kot misleč pokončni človek. Da mi to zavida.
Z njo se je zanimivo igrati, še nikoli me ni provokativno navdušila, razen pri iskanju eksplicitnih podatkov v obliki matematike, prava in podobno.
Tako da boomerji poskočite kdaj na motor brez AI.
😉😂
Z njo se je zanimivo igrati, še nikoli me ni provokativno navdušila, razen pri iskanju eksplicitnih podatkov v obliki matematike, prava in podobno.
Tako da boomerji poskočite kdaj na motor brez AI.
😉😂
0
@Prebrano
Bumerji so lahek plen pravijo piščanci. Pišovka še piščanc ima več prednosti pri bumerju, kot ena zgodna 50letnica. Morajo biti zadnja genetska vrsta , ki že izumira, jaz rečem hvala bogu, da se to čišti in bo planet bolj sveže pretočen.
Bumerji so lahek plen pravijo piščanci. Pišovka še piščanc ima več prednosti pri bumerju, kot ena zgodna 50letnica. Morajo biti zadnja genetska vrsta , ki že izumira, jaz rečem hvala bogu, da se to čišti in bo planet bolj sveže pretočen.
0
@Lahek plen
Fascinantno. Bi pa bi bilo zelo dobro videti boomerji s Tajskimi Ostržki pod posteljo. Za na posteljo niso več prikladni.
😋😍
Fascinantno. Bi pa bi bilo zelo dobro videti boomerji s Tajskimi Ostržki pod posteljo. Za na posteljo niso več prikladni.
😋😍
0
@Prebrano
Rostiljajo ti oni več pod poseljo, kot na postli. Vampk pa to.
🤣🤣🤣🤣
Rostiljajo ti oni več pod poseljo, kot na postli. Vampk pa to.
🤣🤣🤣🤣
0
@Prebrano
Pač AI ne razmišlja, iz baze podatkov povzame različna razmišljanja v miljoninki sekunde.
Pač AI ne razmišlja, iz baze podatkov povzame različna razmišljanja v miljoninki sekunde.
0
Desi, če skoraj vse odgovore povzameš od AI, kaj ima za povedat na neko temo, je za sogovornike isto, kakor če bi si dopisovali z botom, ne s teboj, saj povzameš zgolj (ideološko) mnenje umetne inteligence. Sam potem nimaš mnenja, ker AI prepustiš to vlogo.
1
@Matias
Če je tvoj osrednji in edini argument "uporabil si AI, zato nimaš mnenja", sva pa že bolj pri vraževerju kot pri debati. Svoboda religije je opredeljena z ustavo, zato tu prepuščam tvoji domišljiji in/ali uporabniški izkušnji prosto pot. 😉
Če je tvoj osrednji in edini argument "uporabil si AI, zato nimaš mnenja", sva pa že bolj pri vraževerju kot pri debati. Svoboda religije je opredeljena z ustavo, zato tu prepuščam tvoji domišljiji in/ali uporabniški izkušnji prosto pot. 😉
0
@aline
Razmišljati ne zna, je samo stroj, ki črpa in sorita natančne podatke. Lahko bo zelo dober sodnik ali odvetnik, finančnik, računovodja, vendar brez čustvene note.
Tezko si je predstavljati kako bo delovala v vzgoji in izobraževanju. Ljudje se bodo spremenili v tehnooške robote.
Razmišljati ne zna, je samo stroj, ki črpa in sorita natančne podatke. Lahko bo zelo dober sodnik ali odvetnik, finančnik, računovodja, vendar brez čustvene note.
Tezko si je predstavljati kako bo delovala v vzgoji in izobraževanju. Ljudje se bodo spremenili v tehnooške robote.
0
Hahaha top. Je pa res. Pri 50 letih je izbira prostih in primernih oseb majhna. Kopiram
Koliko moških, ki bi se je razveselili, je prostih, koliko od teh je všeč njej, koliko jih živi v razumni bližini, koliko jih ima kompatibilno življenje, koliko jih želi isto vrsto zveze in koliko jih je pripravljenih prestaviti svoje že lepo zloženo pohištvo, da bi vanj spravili še njeno?
In tukaj se bazen zelo hitro skrči.
Še posebej zato, ker je pri petdesetih ena precej kruta statistična šala: ravno moški, ki so socialno kompetentni, stabilni, znajo živeti v paru, imajo urejeno življenje in niso popolni bedaki, imajo povečano verjetnost, da jih je neka ženska že pred dvajsetimi leti opazila in jih nima nobenega namena vrniti v promet. 😄
Koliko moških, ki bi se je razveselili, je prostih, koliko od teh je všeč njej, koliko jih živi v razumni bližini, koliko jih ima kompatibilno življenje, koliko jih želi isto vrsto zveze in koliko jih je pripravljenih prestaviti svoje že lepo zloženo pohištvo, da bi vanj spravili še njeno?
In tukaj se bazen zelo hitro skrči.
Še posebej zato, ker je pri petdesetih ena precej kruta statistična šala: ravno moški, ki so socialno kompetentni, stabilni, znajo živeti v paru, imajo urejeno življenje in niso popolni bedaki, imajo povečano verjetnost, da jih je neka ženska že pred dvajsetimi leti opazila in jih nima nobenega namena vrniti v promet. 😄
1
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 15 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
06.09.2026 ob 10:49