☕ Zakaj je domača zelenjava (in sadje) tolik boljša od tiste kupljene?

men se zdi ista

Isto? Potem je dejstvo, da domačega še nisi poskusil. Tisto sranje ki ga prodajajo na ljubljanski tržnici ni d od domače. Tisto je isto ko da bi kupil v trgovini.

Jaz govorim o dejansko domačih pridelkih, ki jih vzgojiš na domačem vrtičku brez uporabe škropiv, umetnih gnojil in podobnega sranja. Takšnih pridelkov se ne da kupiti, se jih lahko le dobi, če koga poznaš.

Tkoj ko kmetavzarček prodaja na tržnici veš, da je uporabil umetna gnojila, kupil robo v italiji itd... o tem sranju ne govorim.

Produkti iz večjih kmetij so daaaaaaaaaaaleč od domačih. Pravzaprav kar od vseh kmetij ker kmetje škropijo ko nori, prav tako gnojijo s cenenimi umetnimi gnojili, pospeševalci rasti in bog si ga vedi s kakšnim sranjem vse še.

ker je gojena v manjši količini in v zemlji.

itak da sem poskusil
saj imam vrt in sam pridelam
in čisto iskreno se mi je zdel motovilec kupljen v tušu veliko boljši kot domač motovilec

Mogoče nima zemlje dobre ali pa nič ne gnojiš. Mi gnojim s hlevskim gnojem, pač bolj naravno že ne gre 🙂 in so vsi pridelki res dobri. Sploh pri paradižniku je tako očitno, da ni za povedat. Pa pri kumarah tudi in še pri mnogih pridelkih. Sadje pa tudi. Recimo imamo hruške, ki se ne gnojijo, ne škropijo, prepuščene so same sebi 🙂 in so tkooooo slastne, da res ni za povedati. Enako je z jabolkami. Se mi zdijo takšne boj zbite in veliiko polnejšega okusa od tistih kupljenih, ke so vse nekako napihjnee in brez pravega okusa.

včeraj gledam cene za domače izdelke v Kalčku. Tam pa pretiravajo. Kg zelenjave, jabolka je cena od 3 € navzgor. Pa folk kar kupuje. Meni se zdi to pretiravanje s cenami.

3€ za kg jabolk je res huda ampak če je res domače in če imaš denar potem se vsekakor splača. Kupujejo pa verjetno ker je občutno boljšega okusa (in dejansko je, če je res domače).

gnojim s kompostom od trave

ne dam za kg jabolk 3 € pa če so zlati. To je živo odiranje. Trg je prost in gredo cene v nebo.

Saj ena je včeraj povedala, da stane kg svinjskih uhljev za psa 15€ 😆 tist k futra psa z uhlji bo mel pa tut 3€ za jabke 😆

Meni se tudi zdi domaca zelenjava veliko boljsa od kupljene. Radic je v trgovini kot ena golf zogica uvelih listkov, ko domacega naberem, so listi zunaj, brez hladilnika cvrsti do 3 dni, solata je za prste obliznit, medtem ko je trgovinska grenka. Domac krompir se kar stopi v ustih, kupljeni je pa tako presprican, da ni za jest, in bele vrste so vse gnile znotraj, tako da vrzes stran tudi po pol ali celo vec krompirja.

Banan seveda, da ne pridelam doma, ampak so tudi tako prespricane, da pesticidi pridejo pod kozo in so grenke. Enako s tistimi lepimi, blescecimi jabolki, ki so namazana s shelllackom in prespricana do neuzitnosti. Ugriznes vanjo in se ti kar obraz skremzi. Zato kupim septembra jabolka, ki pridejo direkt od kmetov. Ta so se vedno prespricana s pesticidi, a niso namocena v sloje in sloje kemikalij, ki jih naredijo tako lepa. Ta jabolka sicer ne trajajo dolgo, a so vsaj za pojest.

Jagode in borovnice so nekatere gnile ali plesnive ze kar v trgovini, ker so prevec pakirane in ker pridejo od predalec (Californie in Mehike v mojem primeru). Domace se kar topijo v ustih, sploh pa gozdne, ki so se zarasle okoli smrek. Yum!

Tudi ce sadje in zelenjava ne bi bilo prespricano, ni okusno, ker na veliko se gojijo samo vrste, ki imajo uniformno obliko in velikost zaradi lazjega skladiscenja in izgleda. predvsem pa se gojijo hibridi s cim daljso zivljenjsko dobo na policah, ne glede na hranljivost in okus.

Kupljeno je obstojno po več tednov, potem se zamisliš.

Nas director mi je dal kaksna dva meseca nazaj muffin. Vzela sem ga za domov, a sem ga potem pozabila v avtu in pozabila nanj. Pred nekaj dnevi sem ga nasla. Vmes smo imeli dneve z dezjem, dneve krepko nad 30 stopinj, sipe v avtu so bile povecini zaprte, torej bi se moral ze zdavnaj skuhati, zgniti ali splesneti. A po dveh mesecih je bil tak, kot na dan, ko sem ga dobila.

Ker ti ga je podaril iz srca. . 😛

p.s. pod sedeži v avtu se ti verjetno kotali ogromno E- jev

Na sladkarije jaz ne bi pozabila, sploh pa ne cela dva meseca, ha, ha.

-

Nas direktor nima srca.

V kapitalizmu ga ne sme imeti.
Sama veš, če ne bo on, pa bo kdo drug namesto njega.

-

Mi ze vemo, kdo ga bo nasledil. Sedi v pisarni 2 vrata naprej od njega, takoj za board room.

Nas direktor je gospod castitljive starosti 64 let, zgleda pa, kot da ne bi imel dan cez 42. Po mojem je ves na botoksiran, sicer ne bi imel tako lepe gladke koze, Odkar je shujsal na trenutke zgleda prav seksi. Pozna vsakega zaposlenega, vse nas klice po imenu, z vsakim rece kaksno besedo. On bi moral biti politik, ker ima smisel za PR. Aja, je pa untermensch, crn gospod, za tiste, ki jih zanimajo kaste. Vedno sarmanten, vedno uglajen, svojo tajnico pa vcasih zabije, da kar debelo pogledas. Zenska je ves cas z njim, se na kosilo hodi z njim, kot ena putka, ki gre povsod s svojim petelinom. Mu pa moram dati + tocke, ker vsake par let zbira stvari in jih poslje kot pomoc v svojo rodno domovino.

Nasledil ga bo en cokat mozicelj brez karizme, nezanimiv, ena tiha okrogla miska, ki vsak dan samo strmi v svoje ledgerje. To bo dolgcas, ko bo zasedel prestol. Ampak se ne bo kmalu, ker je direktor ze povedal, da bo vsakemu dovolil delati do 72. leta, tudi sebi.

Pri nas se se v nobeni sluzbi nismo obdarili ob odhodu. V zdajsnji imamo sklad, v katerega mora vsak obvezno placati nekaj dolarjev vsak mesec in iz tega sklada posljejo ljudem kartice za rojstni dan, ce si dlje v bolnici, ob rojstvu, posvojitvi, smrti. Ob smrti dobis se cvetlicni aranzma.

Drugih daril ni, prav tako se ne zbira denarja posebej za darila ob odhodu.
Nas oddelek se ob odhodih ali upokojitvah dobi v gostilni na kosilu, med neplacano pavzo za kosilo. Vsak naroci in placa sam svojo jed, malo pokramljamo in gremo nazaj v sluzbo.