☕ Zakaj glasovati PROTI spremembi zakona o parlamentarni preiskavi?

Deli na Facebook Deli na X
  • 1
  • 2
Avatar gosta
razlaga
30.09.2026 ob 9:59
Danes se je mogoče pred nezakonitimi in protiustavnimi parlamentarnimi preiskavami zaščititi s pritožbo na Ustavno sodišče. Ti si se pritožil, ustavno sodišče pa je odločilo ali so šli politiki predaleč ali ne.
Kaj to pomeni v praksi? DANES. Recimo, da se politična večina odloči, da bo preiskovala avtorja citiranega zapisa. Ta ima nato 30 dni, da se pritoži na Ustavno sodišče. To potem odloči, da je preiskovalna komisija ali pa sklep komisije nezakonit ali protiustaven, in jo ustavi. To je to.
Kaj pa se zgodi, če 11. oktobra ne dobimo 340.000 glasov PROTI in bo novi zakon proti politični policiji obveljal?
Novi zakon pravico do pritožbe preiskovancu jemlje. To možnost pritožbe jemljejo še 5 drugim subjektom, med drugim varuhu človekovih pravic.
Če bodo avtor citata politiki preiskovali po sprejemu novega zakona, ta kljub temu, da bi politiki delali očitno nezakonite stvari, ne more storiti ničesar.
To ni samo formalnost. V parlamentarni preiskavi lahko preiskovalci pridobivajo različne podatke, tudi osebne podatke, in zaslišujejo ljudi. Preden je bila konec leta 2024 v zakon vgrajena pravica do pritožbe, so politiki zakon že zlorabljali za preganjanje nedolžnih ljudi. (to priznavajo tako levi kot desni politiki) Zdaj to varovalko odpravljajo, očitno prav z namenom, da bi lahko nezakonito pridobivali najbolj osebne podatke vsakega izmed nas.
Ta proces lahko traja leta. Če na koncu tega procesa poslanke in poslanci sprejmejo končno poročilo (v veliki večini primerov ga ne), lahko avtor citata v 8 dneh vloži pritožbo na Ustavno sodišče. To pa ti po tem, ko s tabo nezakonito politično obračunajo ne pomaga kaj dosti.
0
Avatar gosta
sami se naj zmenijo
30.09.2026 ob 10:00
Sploh ne grem na referendum.
-9
Avatar gosta
levajzarski SPAM
30.09.2026 ob 10:04
Zakaj bi kdo glasoval proti novemu zakonu o preiskovalnih komisijah?
Edini razlog bi bil, če si ne bi želel razčistiti kriminala in politične korupcije in ker bi to želel outsourcat recimo Romuniji.
Se pravi, edini razlog, da si proti, je, da si Svobodnjak, Levak, ali SD.
-1
Avatar gosta
desni boti
30.09.2026 ob 10:15
@levajzarski SPAM desnuharski spamerji so že na nogah in pišejo po naročilu svoje sekte.

Noben normalen ne bo glasoval za, da bi ščitil Black cubein ostala kriminalna dejanja desnih.
0
Avatar gosta
levajzarski SPAM
30.09.2026 ob 10:18
Trolčki iz Svobodnjaške kleti, kmalu vam bo zmanjkalo denarja za vašo nacistično propagando. Neki so težave, smo slišali.
-4
Avatar gosta
Ana 123
30.09.2026 ob 10:24
Vsak normalen, delaven in zaveden Slovenec bo 4 krat ZA.
-4
Avatar gosta
itak da proti
30.09.2026 ob 10:40
@Ana 123
po blamaži, ki so jo prikazali v ponedeljek na rtv ob predstavitvi referenduma za izkoriščanje socialke ... butci tisti ki bodo ZA.
1
Avatar gosta
4x ZA
30.09.2026 ob 10:56
@itak da proti

Vsak, ki ni retardiran in želi dobro Sloveniji in Slovencem, bo glasoval 4x ZA.
-3
Avatar gosta
Hlapci sistema
30.09.2026 ob 10:56
ZA pomeni za psihopata janšo in njegove imbecile in za nižje pokojnine, za nižje plače in za podpiranje genocida.

Nihče pri zdravi pameti ne bo tega psihopata podprl.
2
Avatar gosta
Levajzarski SPAM
30.09.2026 ob 10:59
@Hlapci sistema
Kdor bo glasoval proti, ta je za korupcijo in uničenje Slovenije.
0
Avatar gosta
Hlapci sistema
30.09.2026 ob 11:03
@Levajzarski SPAM
Noben smrdljivi SDS trol ni pri zdravi pameti.
Vsi ste degeni, umsko prizadeti, lažnivci.
-4
Avatar gosta
itak da proti
30.09.2026 ob 11:07
@4x ZA
Itak ne znaš z argumenti podkrepit te svoje trditve.
-2
Avatar gosta
podatek?
30.09.2026 ob 11:10
@razlaga

Citiram del tvojega zapisa:

"Preden je bila konec leta 2024 v zakon vgrajena pravica do pritožbe, so politiki zakon že zlorabljali za preganjanje nedolžnih ljudi. (to priznavajo tako levi kot desni politiki) "

Mi lahko prosim napišeš, za katere primere je šlo? Koga točno so preganjali?
2
Avatar gosta
4 x PROTI!!!!
30.09.2026 ob 11:12
PROTI JANŠIZMU, PROTI DEBILIZMU, PROTI IƊIOTIZMU, PROTI ƘRETENIZMU!!!
-4
Avatar gosta
Mali
30.09.2026 ob 11:19
Tudi mi smo 4x proti razkroju Slovenije.
-1
Avatar gosta
4xza
30.09.2026 ob 11:46
Cela familija,
dovolj Golobovih rabot v Romuniji in doma in jankovičevih.
Naj dela sposobni delajo
RTV naj se sam vzdržuje
Volijo pa naj tujci doma
3
Avatar gosta
4 x PROTI !!!!
30.09.2026 ob 11:51
PROTI!!!

PROTI!!!

PROTI!!!

PROTI!!!
1
Avatar gosta
4x ZA!!!!!!!!
30.09.2026 ob 12:10
@4 x PROTI !!!!
4x ZA pomeni proti korupciji, kriminalu, uničevanju Slovenije na vse možne načine, ki so značilni za levakarje, ki so zato seveda proti.
0
Avatar gosta
4x proti
30.09.2026 ob 12:11
@4xza
-proti, da ne bo politični zbor kriminalcev preganjal nedolžnih

-proti, da bodo tisti, ki delajo, plačani dostojno, ne pa da bodo sužnji brez pravic
-proti, ker bomo RTV plačevali v vsakem primeru, a če bo iz proračuna, jo bodo spremenili v NoroTV, mi pa bomo izgubili neodvisno RTV
-tujci, ki tu delajo in prispevajo v proračun, naj volijo

Mimogrede, zadnji trije referendumi so samo posvetovalni.
1
Avatar gosta
4x ZA!!!!!!!!
30.09.2026 ob 12:13
Za pošteno in uspešno Slovenijo, proti levajzarski mafiji, ki v spregi z organiziranim kriminalom uničuje Slovenijo.
-1
Avatar gosta
Ah levaki !
30.09.2026 ob 12:21
Levaki folk ni tako glup kot vi mislite, je glup , ne pa tako kot vi !
Vsak priseben ve kaj je zanj dobro, levaki pa gredo z glavo v 🤐, samo da ni Janša !
2
Avatar gosta
desni cvilijo
30.09.2026 ob 12:23
Dežurajo povsod in perejo glave naivnim ovcam.
PROTI!
-2
Avatar gosta
Reala
30.09.2026 ob 12:57
ZPPre-B, o kateri bo referendum 11. oktobra 2026, je bistvo spremembe precej konkretno: parlamentarnim preiskavam bi dala širša pooblastila in hkrati zmanjšala nekatere procesne varovalke za ljudi oziroma subjekte, ki jih preiskava zadeva.

Pomembno pa je, da se je vmes zgodila še ena stvar: Ustavno sodišče je 10. septembra 2026 razveljavilo del sedanjega zakona ZPPre-A, zato je treba ločiti med tem, kar je že spremenilo Ustavno sodišče, in tem, o čemer bodo volivci odločali 11. oktobra.

Kaj bi se spremenilo z ZPPre-B?

Najbolj poenostavljeno:

Področje------------------------------Sedanja ureditev--------------------------Predlagana ZPPre-B
Začetek preiskave----------obstajajo ustavne/procesne varovalke-----------večji poudarek na učinkovitosti komisije
Položaj preiskovanca--------močnejše možnosti pravnega varstva----------del teh varovalk se zožuje
Ustavna presoja------------------omogočena precej široko-----------------predlog jo želi omejiti tako, da manj ovira preiskavo
Delo komisije--------------------vezano na precej stroga pravila-----------komisiji bi bilo omogočeno učinkovitejše zbiranje informacij
Razmerje med DZ in preiskovancem----------večje ravnotežje med preiskovalno funkcijo in pravicami posameznika------------težišče bi se nekoliko premaknilo proti učinkovitosti preiskave

To je tudi razlog, zakaj so zagovorniki novele govorili o preprečevanju zlorab parlamentarne preiskave kot sredstva blokiranja, kritiki pa o zniževanju standarda pravnega varstva preiskovancev. To drugo je stališče Pravne mreže za varstvo demokracije, ne nesporno pravno dejstvo.

Zelo pomembna stvar glede ustavne presoje:
Tu je situacija nekoliko nenavadna.

Leta 2024 je bila z novelo ZPPre-A uvedena možnost, da določeni subjekti v 30 dneh zahtevajo ustavno presojo akta, s katerim je parlamentarna preiskava odrejena. Med njimi je najmanj tretjina poslancev, ki niso predlagali preiskave, pa tudi Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in samoupravne lokalne skupnosti.

Še pomembneje: vložitev take zahteve je po ZPPre-A avtomatično zadržala imenovanje preiskovalne komisije oziroma nadaljevanje preiskave.

Ustavno sodišče je septembra 2026 ugotovilo, da je takšna ureditev preveč zaviralna. Poudarilo je, da mora biti parlamentarna preiskava učinkovita in da je njen časovni vidik del ustavne zahteve iz 93. člena Ustave. Zato je ta del ZPPre-A razveljavilo.

Torej ni tako, da bi ZPPre-B uvajal neko povsem novo idejo omejevanja ustavne presoje. Del problema, ki ga je ZPPre-B želel rešiti, je Ustavno sodišče že samo uredilo.

Kaj je dejansko politično pomembno?

Če zakon razdelimo na dve načeli:

1. Parlament mora imeti možnost učinkovito preiskovati oblast, javne institucije in zadeve javnega pomena.

To je bistvo 93. člena Ustave. Ustavno sodišče je izrecno poudarilo, da parlament brez možnosti samostojnega pridobivanja informacij težko opravlja svojo nadzorno funkcijo.

2. Parlamentarna preiskava ne sme postati nadomestek za kazenski postopek ali sredstvo političnega obračunavanja s posameznikom.

Zato so bile v zadnjih letih razvite različne varovalke za preiskovance.

ZPPre-B poskuša tehtnico nekoliko premakniti v smer prvega načela. Kritiki menijo, da gre pri tem predaleč in zmanjšuje varstvo drugega načela; predlagatelji pa menijo, da so dosedanje varovalke omogočale blokiranje parlamentarnih preiskav.

In to je ključ za razumevanje referenduma: ne gre preprosto za vprašanje "ali bo parlament lahko preiskoval več stvari", ampak predvsem za vprašanje koliko pravnih ovir in možnosti za ustavno kontrolo naj obstaja, ko parlament začne preiskavo.
2
Avatar gosta
Reala
30.09.2026 ob 13:15
Vsekakor pa levi delajo zagovornikom zakona medvedjo uslugo, sploh z izpostavljanjem raznih kvazi influencerjev in lažnjivih kljukcev, ki proti zakonsko retoriko temeljijo na ustrahovanju in manipulaciji, sploh glede hitrih preverljivih dejstev kot je strašenje pred preiskavami navadnih državljanov ter sloganom politična policija.
3
Avatar gosta
toliko
30.09.2026 ob 13:23
@Reala Podpišem. In že tu na forumu opažam, kako agresivni in primitivni so levi.
1
Avatar gosta
Vsak
30.09.2026 ob 13:38
Vsak pošten slovenec bo ZA.
-2
Avatar gosta
Reala
30.09.2026 ob 13:56
Še malce potuhe lenobi glede zakona:

ZPPre-B ne daje komisiji kar novih "preiskovalnih superpooblastil" v smislu, da bi lahko npr. sama odrejala prisluškovanje ali hišne preiskave. Glavna sprememba je v tem, koliko lahko parlamentarna preiskava poteka pred oziroma brez predhodnega sodnega/ustavnosodnega nadzora in kakšno pravno varstvo ima preiskovanec.

Spodaj za primerjavo dejansko veljavni ZPPre po ZPPre-A z besedilom ZPPre-B, ki ga je DZ sprejel 26. maja 2026. Upoštevam tudi, da je Ustavno sodišče 10. septembra 2026 že razveljavilo sedanji 4. odstavek 1.a člena ZPPre-A.

1. člen ZPPre-B – ustavnosodni nadzor nad začetkom preiskave

To je najpomembnejša sprememba.

Danes po ZPPre-A

Akt, s katerim DZ odredi parlamentarno preiskavo, lahko pred Ustavnim sodiščem izpodbijajo:

najmanj tretjina poslancev, ki preiskave niso predlagali,
Sodni svet,
Državnotožilski svet,
Banka Slovenije,
Varuh človekovih pravic,
Računsko sodišče,
občina oziroma lokalna skupnost,
preiskovanec,
zasebna fizična ali pravna oseba, ki je zajeta v predmet preiskave, če meni, da ni izkazan javni interes.

Preiskovanec lahko to stori tudi pozneje, ko ga komisija z dokaznim sklepom konkretno določi za preiskovanca.

Ključna posledica: obstaja možnost, da se vprašanje ustavnosti preiskave preveri preden preiskava poseže globoko v položaj posameznika.

ZPPre-A je določal tudi, da DZ do odločitve Ustavnega sodišča ne sme imenovati komisije. Ta del je Ustavno sodišče 10. septembra 2026 že razveljavilo, ker je ugotovilo, da lahko takšna ureditev začetek preiskave preveč zavleče.

Po ZPPre-B

Krog upravičencev se močno zoži.

Ostala bi predvsem:

Sodni svet, glede neodvisnosti sodstva,
generalni državni tožilec, glede neodvisnosti državnega tožilstva.

Izpadejo pa:

tretjina poslancev,
Banka Slovenije,
Varuh,
Računsko sodišče,
lokalne skupnosti,
preiskovanec,
zasebne fizične in pravne osebe.

To potrjuje tudi Varuh človekovih pravic.

Praktičen primer

Recimo, da DZ odredi preiskavo:

"Ugotavljanje politične odgovornosti X zaradi poslovanja podjetja Y."

In je v aktu kot predmet preiskave zajet zasebnik.

Danes: ta oseba lahko reče:
"Menim, da je parlamentarna preiskava nedopusten poseg v moje človekove pravice oziroma da zanjo glede mene ni izkazan javni interes."

In ima pot do Ustavnega sodišča.

Po ZPPre-B: te možnosti po 1.a členu nima več.

To je bistvena razlika.

2. člen – ponavljanje parlamentarne preiskave

ZPPre-B spreminja tudi pravilo o tem, ali lahko DZ ponovno preiskuje zadevo, o kateri je že sprejel končno poročilo.

Gre za omejitev ponavljanja preiskave iste stvari.

To pomeni, da bi bilo pomembno razlikovati med:

"DZ je isto zadevo že preiskal"

in

"po končani preiskavi so se pojavili novi dokazi oziroma nove okoliščine."

Predlagana ureditev je strožja glede ponovnega odpiranja že zaključene preiskave. To je predvsem vprašanje preprečevanja večkratnega parlamentarnega preiskovanja iste stvari.

3. člen – kdo lahko sedi v preiskovalni komisiji

Tu gre za nepristranskost članov komisije.

ZPPre-A je precej podrobno uredil primere, ko bi moral biti poslanec izločen.

Na primer, če obstaja določena osebna oziroma družinska povezava s preiskovancem.

ZPPre-B del teh pravil poenostavlja oziroma črta.

Kaj to pomeni v praksi?

Ne pomeni, da bi lahko komisija npr. odločala o kazenski krivdi človeka.

Pomeni pa, da so pravila, po katerih se izloči član komisije zaradi konflikta interesov, manj podrobna.

3.a člen – če član komisije sam postane preiskovanec ali priča

To je še ena precej konkretna sprememba.

Danes

Če želi komisija svojega člana določiti za:

preiskovanca ali
pričo,

mora biti predlog obrazložen.

Če je član določen za preiskovanca oziroma pričo:

preneha delati v komisiji,
odvzame se mu dostop do gradiva,
DZ odloči o njegovi razrešitvi,
proti odločitvi ima možnost sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem.

Poleg tega, če komisija enkrat zavrne vsebinsko enak predlog, ga med isto preiskavo ni mogoče kar znova vlagati.

Po ZPPre-B

Del teh dodatnih varovalk odpade.

Zlasti:

ni več enako podrobno urejen postopek,
ni več prepovedi ponovnega vlaganja vsebinsko enakega predloga,
odpade posebno sodno varstvo poslanca, ki je bil zaradi tega odstranjen iz komisije.
Praktično

Predstavljajmo si, da je poslanec A član komisije.

Komisija ugotovi:

"Menimo, da je treba A zaslišati kot pričo."

Po sedanji ureditvi obstaja precej natančen postopek, kako to izvesti in kako zaščititi njegov položaj kot člana DZ.

Po ZPPre-B je ta postopek precej manj zaščiten.

5. člen – strokovni svetovalci

ZPPre-A je izrecno predvidel možnost zunanjih strokovnih svetovalcev, ki strokovno pomagajo predsedniku oziroma članom komisije.

ZPPre-B to možnost ukinja oziroma črta iz zakona.

To ni sprememba, zaradi katere bi komisija lahko pridobila kakšno novo represivno pooblastilo. Gre bolj za vprašanje organizacije strokovne podpore komisiji.

13. člen – sodelovanje drugih institucij

Tu je sprememba na prvi pogled majhna, vendar je namen precej jasen.

Sedanja ureditev govori o tem, da morajo pristojni organi zahtevano pomoč oziroma podatke posredovati "kar se da hitro".

ZPPre-B uporablja strožji izraz "nujno".

Gre torej za krepitev zahteve po hitrem sodelovanju drugih državnih organov s preiskovalno komisijo.

15.a člen – NOV način sodnega varstva preiskovanca

To je druga velika sprememba poleg 1.a člena.

Danes

Preiskovanec lahko že med postopkom zahteva ustavno presojo akta o preiskavi oziroma dokaznega sklepa.

Torej:

preiskava → poseg v moje pravice → pravno sredstvo je mogoče med preiskavo.

Po ZPPre-B

Namesto tega se uvaja možnost upravnega spora.

Preiskovanec lahko po koncu preiskave vloži tožbo zaradi kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

Ampak rok je zelo kratek:

8 dni od vročitve končnega poročila komisije.

To je bistvena sprememba.

In tu nastane precej pomemben paradoks

Predstavljajmo si osebo A.

Komisija jo 2027 preiskuje.

V okviru preiskave ji pridobiva dokumentacijo, jo zaslišuje itd.

A meni:

"To, kar komisija počne, je protiustavno."

ZPPre-A

A lahko pravno vprašanje sproži med samo preiskavo.

ZPPre-B

A tega novega upravnega spora ne more uporabiti takoj.

Čakati mora na:

konec parlamentarne preiskave,
končno poročilo,
vročitev poročila,
nato ima 8 dni.

Varuh je prav zato opozoril, da gre za bistveno zmanjšanje pravočasnega pravnega varstva.

Kaj pa priča?

To je zelo pomembna podrobnost.

15.a člen daje to novo sodno varstvo preiskovancu, ne pa avtomatično vsaki priči.

Zato nastane zanimiva situacija:

Če si preiskovanec → imaš po koncu preiskave možnost upravnega spora.

Če si samo priča → tega posebnega mehanizma nimaš.

Na to je izrecno opozoril tudi Varuh.

Kaj pa bančni podatki, telefonski podatki itd.?

Tu je treba biti zelo natančen, ker se okoli tega pojavlja precej pretiranih razlag.

ZPPre-B ne pomeni, da bi parlamentarna komisija lahko sama odredila prisluškovanje, hišno preiskavo ali prestrezanje komunikacij.

Parlamentarna komisija ni policija in ni sodišče.

Sprememba je predvsem v tem, kako lahko komisija zahteva in pridobiva podatke, ki jih imajo drugi državni organi oziroma institucije, ter koliko predhodnega pravnega nadzora obstaja nad samo parlamentarna preiskavo.

Zato je trditev:

"Po novem lahko parlament naroči prisluškovanje"

napačna.

Prav tako je pretirano reči:

"Po novem lahko parlament kar pogleda vsakogar na bančni račun."

To ni vsebina novele.

Resnična sprememba je bolj subtilna: če komisija zakonito pride do podatkov oziroma jih zahteva od institucije, je po ZPPre-B bistveno manj možnosti, da bi preiskovanec predhodno ustavil oziroma izpodbijal samo parlamentarno preiskavo pred Ustavnim sodiščem.

Največja razlika v eni tabeli
Situacija ZPPre-A ZPPre-B
DZ odredi preiskavo DA DA
Tretjina drugih poslancev lahko izpodbija akt na US DA NE
Preiskovanec lahko izpodbija akt na US DA NE
Zasebna oseba lahko izpodbija, če ni javnega interesa DA NE
Banka Slovenije lahko zahteva presojo DA NE
Varuh lahko zahteva presojo DA NE
Računsko sodišče lahko zahteva presojo DA NE
Občina lahko zahteva presojo zaradi avtonomije DA NE
Sodni svet lahko zahteva presojo DA DA
Državnotožilski sistem lahko zahteva presojo DA DA, vendar drugače urejeno
Komisija lahko začne delati pred končno odločitvijo US po razveljavitvi 4. odst. DA DA
Preiskovanec lahko zahteva novo sodno varstvo po koncu ne na ta način DA, upravni spor
Rok za ta novi upravni spor — 8 dni
Priča ima enako novo varstvo — NE
Posebno sodno varstvo izločenega poslanca DA NE
Zunanji strokovni svetovalci DA NE

Podlaga za sedanjo ureditev je ZPPre-A, za trenutno stanje pa je treba upoštevati tudi odločbo US iz septembra 2026.

In ena zelo pomembna stvar glede današnjega datuma

Ker je Ustavno sodišče 10. septembra 2026 že razveljavilo 4. odstavek 1.a člena, je primerjava "danes proti ZPPre-B" nekoliko drugačna od primerjave, ki so jo predstavljali ob sprejemu ZPPre-B maja.

Danes je namreč že odpravljena tista določba, po kateri je sama vložitev zahteve za ustavno presojo preprečila imenovanje komisije. US je to razveljavilo prav zato, ker je ocenilo, da lahko takšno avtomatično zadržanje ogrozi učinkovitost parlamentarne preiskave.

Zato je danes dejansko stanje približno:

ZPPre-A, vendar brez avtomatičnega čakanja komisije na odločitev US.

To je precej pomembno, ker pomeni, da je ena od največjih praktičnih kritik ZPPre-A, ki jo je imel predlagatelj ZPPre-B, že delno odpravljena z odločbo Ustavnega sodišča.

Še bolj zanimivo pa je naslednje

Če želiš res razumeti, zakaj je ta novela tako sporna, bi bilo smiselno naslednji korak narediti nekoliko drugače: vzeti en konkreten hipotetičen primer — recimo da parlamentarna komisija preiskuje poslanca, ministra, novinarja ali zasebnega podjetnika — in iti skozi točno 10 korakov preiskave po ZPPre-A in po ZPPre-B.

Tam se zelo lepo vidi, v katerem trenutku ima posameznik danes možnost reči "ustavite, to je protiustavno", po noveli pa bi moral počakati do konca preiskave. To je pravzaprav bistvo celotnega spora.
0
Avatar gosta
v glavnem ...
30.09.2026 ob 16:25
Počakam na soočenje na RTV in šele potem se imam namen odločit, ker trenutno nimam pojma zakaj pri zakonodajnem referendumu gre.

Pri posvetovalnih sem seveda proti.
-1
Avatar gosta
.
30.09.2026 ob 16:30
@itak da proti
"Itak ne znaš z argumenti podkrepit te svoje trditve."

Ni potrebno nobenih argumentov. Levaki so se preprosto naveličali tega levega sranja.
Tisti manjši delež murgeljskih podložnikov jim itak ni pomoči. Nekaj jih je dobro plačanih za dreek mešat, ostalih opic pa ne razumem.

Na referendumu gladko ZA, tudi levi.

Bistvo je v tem, da levakom preprosto že najeda to levo sranje.
Na volitvah so jasno pokazali 1/3 manj poslancev, na jenulovih shodih je samo še par koritarjev. Celotna EU se obrača.
V nekaj letih bodo levaki padli na zgodovinsko najnižjo raven v EU.
-2
Avatar gosta
Kakorkoli za ali proti
30.09.2026 ob 19:16
Slovenci nasrkajo...

Socialne delavke v luftu...delovno sposoben ali zaposljiv https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/drustvo-socialnih-delavcev-opozarja-na-posplosevanje-in-nejasnosti-pri-razpravah-o-socialni-pomoci/795396

Tujci ki ne znajo slovensko predvsem tujke, so nezaposljive ...tu torej popuscamo.

Za socialno denarno pomoč se lahko usedejo na nepremičnino večino Slovencem, ker tujci nimajo nič...Oz. imajo taka posestva z vilami in vecnadstropbimi bajtami...ki pa v Sloveniji niso "vidne" in jim nimajo kaj vzeti.

Za ali proti izgubijo večino le Slovenci
2
Avatar gosta
pri nas 16xZA
30.09.2026 ob 19:53
Pri nas bo 16x ZA, to je več kot 4x, ker smo pametni in razsodni.
-2
Avatar gosta
ajajaj
30.09.2026 ob 19:59
@.

Hehe ja sej, to so razlogi s katerimi te tvoji prepričajo.
Takim ki nimate pojma zakaj pri volitvah in referendumih gre, bi bilo treba odvzet volilno pravico.
2
Avatar gosta
Butec
30.09.2026 ob 20:34
@itak da proti

Jaz bom 4x ZA
0
Avatar gosta
psihopat
30.09.2026 ob 20:38
Lagal je, da je komunist. Lagal je o nesrečnem pilotu Merlaku. Lagal je o pobegu očeta z morišča. Lagal je, da ne ve, kaj je to Black Cube. Laže, da ni genocida v Gazi in kaže fotografijo genocida - v Gazi. To je predsednik genocidne vlade RS, ki je prišla na oblast s prevaro izraelske tajne službe in nam ugrabila državo.
Referendum je upor. Glasujmo 4x PROTI!
2
Avatar gosta
Pipi
01.10.2026 ob 8:23
Še enkrat : smo ZA.
-2
Avatar gosta
Reala
01.10.2026 ob 8:27
Mene je pa Nika sedaj prepričala za proti 🙁 ...sarcasm off! 🙂

0
Avatar gosta
Reala
01.10.2026 ob 8:34
Kakšna antipropaganda! Kakor da pri vsej AI, javno obljavljenih dokumentih, nek, vsaj polpismeni, volilec ne bi opazil dimnih bomb, ki jih spušča levica... Slednja cilja na moč propagande medijev v svoji oblasti/lasti, posledično naivnost množic. Kakšno nagnusno podcenjevanje intelekta povprečnega volilca ter manipulacije se odvijajo. Levica je odvrgla vsa cesarjeva oblačila, pa množice še vedno ne vidijo, da je cesar (pardono, določeni NVO-ji) nag(i)!
-2
Avatar gosta
Strah me je
01.10.2026 ob 10:28
Jaz se kar zgrozim ob poslušanju teh levičarskih, aktivističnih floskul. Ali oni res verjamejo v to, kar zagovarjajo, ali samo nagajajo? Podpirajo delomrzneže brejmejno. Komu to koristi?
0
Avatar gosta
stara forumašica
01.10.2026 ob 11:05
Meni je popolnoma dovolj, da je stroka proti, tudi Varuh človekovih pravic.

In tudi izjave
izjava predsednika NSi-ja Jerneja Vrtovca, ko je dejal: "Če ima nekdo mirno in čisto vest, potem bi rekel, prosim, preiščite nas. Ampak kot kaže Jenull (Jaša Jenull, aktivist in predstavnik civilne iniciative Glas ljudstva, op. a.) in ostali privilegiranci, ki živijo na račun tistih, ki delajo, oni želijo pač imeti referendum. Mi jih bomo pa preiskovali v državnem zboru, absolutno."

V zakonu pa že zdaj jasno piše
1. člen
Parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena se opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti.

Je Jenull nosilec javne funkcije?

Ne vedo ali nočejo vedeti?
1
Avatar gosta
eh
01.10.2026 ob 11:08
@stara forumašica
Vrtovc bi druge preiskoval, ko je pa on ovaden pa kriči, da gre za levi konstrukt, al politični pogrom, al kaj že??
Dvoličneži
-1
  • 1
  • 2
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 15 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Cvek123.com © 2014-2026