Levi so užaljeni, če politik ni popoln in prepustijo zmago desnici.
Iz facebooka:
Levi luksuz čistih rok‼️
Vedno znova poslušam, kako so ljudje razočarani. Nad Golobom. Nad SD. Nad Levico. Nad politiko nasploh. In vedno znova poslušam isti stavek: »Ne bom šel volit. Vsi so isti.«
Ne, niso isti. Nikoli niso bili isti. To je eden največjih političnih samo-nategov v Sloveniji. Če bi bili vsi isti, se danes ne bi prepirali o Palestini, javnem zdravstvu, socialni državi, delavskih pravicah, privatizaciji, davkih, kulturi, medijih in zgodovini. Če bi bili vsi isti, ne bi nova oblast prvi dan snela palestinske zastave. Ne bi menjala vodstev institucij. Ne bi napovedovala drugačne smeri države.
A del levega volilnega telesa si očitno še vedno lahko privošči luksuz užaljenosti. Če Golob ni izpolnil vseh pričakovanj, ostanejo doma. Če Levica ni dovolj leva, ostanejo doma. Če SD ni dovolj socialdemokratska, ostanejo doma. Če kdo reče kaj narobe na družbenih omrežjih, ostanejo doma. Če ni vse stoodstotno po njihovem okusu, ostanejo doma. Potem pa zgroženo ugotavljajo, da so oblast prevzeli ljudje, s katerimi se ne strinjajo niti v petih odstotkih.
Desnica je drugačna. Zato, ker njihovi volilci vedo, da politika ni tekmovanje v moralni čistosti, ampak tekmovanje za oblast.
Potem pa pride streznitev. Nova oblast. Novi zakoni. Nove kadrovske menjave. Nova politična realnost. In isti ljudje se sprašujejo, kako se je to lahko zgodilo. Zgodilo se je zato, ker demokracija ni nagrada za moralno superiornost. Demokracija je seštevek glasov.
Pri tem pa me najbolj preseneča, da ljudje, ki so najbolj občutljivi za človekove pravice, socialno državo, javno zdravstvo, mir in solidarnost, pogosto najlažje ostanejo doma. Kot da si ne želijo umazati rok z nepopolno izbiro. Toda politika je vedno nepopolna izbira. Vedno izbiraš med resničnimi ljudmi, ne med svetniki. Vedno izbiraš med programi, ki imajo napake. Vedno izbiraš med kompromisi. Če čakaš na popolnega politika, boš čakal do smrti.
Vmes pa bodo odločali drugi. Desnica ve, kaj hoče. Levica pa prepogosto ve predvsem, česa noče. In medtem ko eni zbirajo glasove, drugi zbirajo razloge za razočaranje. Rezultat potem gledamo štiri leta. In se čudimo.
Kot da ni bil povsem predvidljiv
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
08.06.2026 ob 9:39
Iz facebooka:
Levi luksuz čistih rok‼️
Vedno znova poslušam, kako so ljudje razočarani. Nad Golobom. Nad SD. Nad Levico. Nad politiko nasploh. In vedno znova poslušam isti stavek: »Ne bom šel volit. Vsi so isti.«
Ne, niso isti. Nikoli niso bili isti. To je eden največjih političnih samo-nategov v Sloveniji. Če bi bili vsi isti, se danes ne bi prepirali o Palestini, javnem zdravstvu, socialni državi, delavskih pravicah, privatizaciji, davkih, kulturi, medijih in zgodovini. Če bi bili vsi isti, ne bi nova oblast prvi dan snela palestinske zastave. Ne bi menjala vodstev institucij. Ne bi napovedovala drugačne smeri države.
A del levega volilnega telesa si očitno še vedno lahko privošči luksuz užaljenosti. Če Golob ni izpolnil vseh pričakovanj, ostanejo doma. Če Levica ni dovolj leva, ostanejo doma. Če SD ni dovolj socialdemokratska, ostanejo doma. Če kdo reče kaj narobe na družbenih omrežjih, ostanejo doma. Če ni vse stoodstotno po njihovem okusu, ostanejo doma. Potem pa zgroženo ugotavljajo, da so oblast prevzeli ljudje, s katerimi se ne strinjajo niti v petih odstotkih.
Desnica je drugačna. Zato, ker njihovi volilci vedo, da politika ni tekmovanje v moralni čistosti, ampak tekmovanje za oblast.
Potem pa pride streznitev. Nova oblast. Novi zakoni. Nove kadrovske menjave. Nova politična realnost. In isti ljudje se sprašujejo, kako se je to lahko zgodilo. Zgodilo se je zato, ker demokracija ni nagrada za moralno superiornost. Demokracija je seštevek glasov.
Pri tem pa me najbolj preseneča, da ljudje, ki so najbolj občutljivi za človekove pravice, socialno državo, javno zdravstvo, mir in solidarnost, pogosto najlažje ostanejo doma. Kot da si ne želijo umazati rok z nepopolno izbiro. Toda politika je vedno nepopolna izbira. Vedno izbiraš med resničnimi ljudmi, ne med svetniki. Vedno izbiraš med programi, ki imajo napake. Vedno izbiraš med kompromisi. Če čakaš na popolnega politika, boš čakal do smrti.
Vmes pa bodo odločali drugi. Desnica ve, kaj hoče. Levica pa prepogosto ve predvsem, česa noče. In medtem ko eni zbirajo glasove, drugi zbirajo razloge za razočaranje. Rezultat potem gledamo štiri leta. In se čudimo.
Kot da ni bil povsem predvidljiv