☕ Začetek

Leta 1649 je prvi avto izdelal nürnberški urar Hautsch in trdil, da ga žene urarski stroj. V resnici sta bila v vozilu skrita dva moža, ki sta vrtela ročici in poganjala avto. Avto je imel močno trobljo in posodo z vodo. Voda je iz avta brizgala na pešce, ki se niso umaknili avtu. Švedskemu kralju Gustavu Adolfu je bil avto tako všeč, da ga je kupil.

Leta 1765 je prvi pravi avto izumil Francoz Cugnot. Avto je imel tri kolesa, poganjala ga je para, dosegel je pa 4 kilometre na uro. Leta 1770 je Cugnot izdelal avto, ki je dosegel 9 kilometrov na uro. Pri poskusni vožnji se je zaletel v zid, tako da je bila to prva nesreča v zgodovini avtomobilov.
Kmalu so v Angliji sprejeli zakon po katerem je bila največja hitrost v naselju 3,2 kilometra na uro, zunaj naselja pa 6,4 kilometra na uro. Poleg tega je 50 metrov pred vozilom moral hoditi mož z rdečo zastavo in opozarjati ljudi in živali na nevarnost. Ta zakon je veljal do leta 1896.

Leta 1815 je češki mehanik Josef Brožek izdelal parni avto.

Leta 1878 je Francoz Bollée izdelal parni avto in z njim zmagal na dirki Pariz – Bordeaux, ker je edini z njim prišel na cilj.

29 januarja 1886 je Karl Benz patentiral avto z eksplozijskim motorjem in po cestah Mannheima je začel voziti prvi Benzov avto. Imenoval ga je »vozilo na pogon s plinskim motorjem«. Ker je iz motorja odtekal plin, ga je razumel kot plinski motor, čeprav je bil v resnici motor na bencin. Imel je motor zadaj, poleg motorja pa je bila štirilitrska bakrena posoda za bencin, ki je zadostovala za 10 ur vožnje. Avto je vozil do 16 kilometrov na uro, kasneje 24 kilometrov na uro. V klancih je bilo treba avto potiskati, zato je s seboj Benz vedno vzel ženo na vožnjo.

Leta 1888 je Batter v ZDA patentiral parno goseničasto vozilo, ki je bilo predhodnik tankov.

Leta 1891 je Michelin izdelal prvo snemljivo pnevmatiko.

Leta 1893 je v Koprivnici nastala prva tovarna na Češkem.

Leta 1898 je Francoz Serpolet izdelal avto na petrolej in tri leta kasneje z njim dosegel hitrost 95 kilometrov na uro.

15. novembra 1898 je zapeljal prvi avtomobil v Ljubljani in v tem delu Evrope. Ljubljančan in Nemec italijanskega rodu baron Codelli se je z njim pripeljal z Dunaja. Takrat je bil star 23 let. Lastniki prvih avtomobilov pri nas so bili nemški plemiči, ki so veliko zaslužili s trgovanjem in s svojimi podjetji.
Codellijevemu avtomobilu so meščani pravili rdeči bik, ker je bil rdeče barve in ker so bežali pred njim kot pred pobesnelim bikom. Avto je imel dve prestavi in je tehtal 700 kilogramov. Kmalu se je s tem avtom odpeljal v Nizzo. Med potjo se je trikrat zlomila os, zato je v Nizzi avto prodal in leta 1899 kupil avto Kannstätter Daimler, ki je tehtal 1800 kilogramov.

2. julija 1904 so v deželnem zakoniku za vojvodino Kranjsko zapisali Začasna določila o vožnji t avtomobili in motornimi kolesi po javnih cestah v vojvodini Kranjski.

Leta 1905 je cesarjeva in kraljeva deželna vlada za Kranjsko izdala Razglas o presojanju avtomobilov in motornih koles in o preizkušanju krmarjev. V Ljubljani je bila ustanovljena komisija za ozemlje Kranjske. Sestavljali so jo predstojnik tehničnega oddelka deželne vlade in trije pri deželni vladi imenovani strokovni člani. Komisija se je imenovala Komisija za presojanje avtomobilov in motornih koles. Tu so bolj preizkušali avto kot šoferja.

7. januarja 1906 so sprejeli prvi avtomobilski zakon, ki je določal, da šofer dobi z vozniškim dopustilom registrsko tablico, ki jo pritrdi na zadnjo stran avtomobila. Za Kranjsko je bila določena črka J in 999 številk, ki so jih razdelili za Ljubljano od 1 do 250, za Postojno od 251 do 300, za Kočevje od 301 do 350 in tako naprej. Kmalu so registrirali edini avto v Ljubljani, ki je bil last barona Leopolda Lichtenberga in je živel na Turjaškem trgu 5. Avto je bil znamke Spitz z Dunaja, na tablici pa je bila oznaka J – 1.

5. marca 1906 je tablico J – 1 dobil za motorno kolo trgovec Žiga Bučar iz Ljubljane. Naslednje leto je bilo registriranih 22 motornih koles in 8 avtomobilov.

Leta 1906 je več tablic dobil tudi mehanik Ernst Speil s Trnovske 15, ki je popravljal in prodajal avtomobile.

Leta 1907 je baron Lichtenberg prodal svoj stari avto na Dunaj in zaprosil komisijo, da ohrani tablico J – 1, da bi ljudje vedeli, da je on prvi registriral avto v Ljubljani.

Leta 1910 je naredila izpit prva ženska. Gizela plemenita Schemerl je bila hči cesarjevega in kraljevega dvornega svetnika.

Leta 1911 je začel voziti prvi taksi. Lastnik Pavel Stele se je imenoval »izvošček z avtomobilom«. Imel je avto znamke PUCH.

Leta 1911 je bivši župan Ivan Hribar kupil avto Laurin & Klement tip CXXXVIII iz Mlade Boloslove. Hribar je imel svojega šoferja, avto pa je imel tablico J – 17. Laurin & Klement je kmalu postala največja tovarna avtomobilov v habsburški monarhiji. Leta 1924 se je nekoč v monarhiji največja tovarna težkega orožja SKODA združila z Laurin & Klementom in tako se je tovarna avtomobilov sčasoma preimenovala v SKODA AUTO.

Leta 1911 so v Ljubljani za deželni stavbni urad kupili prvi državni avto, ki je imel šest sedežev.

Februarja 1913 je v Ljubljano prišel prvi FIAT, ki so mu dodelili tablico J – 35. Lastnik je bil Franz Seemann Ritter von Treunwald.

Kajzer Janez, S tramovi podprto mesto, Mihelač 1995

https://c2.staticflickr.com/2/1470/24725294643_d00a9ee765_b.jpg