Hej Slovenci,
naša reč slovenska živo klije,
dokler naše verno srce za naš narod bije.
naša reč slovenska živo klije,
dokler naše verno srce za naš narod bije.
0
Prekrasne so Slovenke,
Ki venec mi pleto.
Junaški so mladeniči,
Ki radi v boj gredo.
Ki venec mi pleto.
Junaški so mladeniči,
Ki radi v boj gredo.
0
0
ENAKOPRAVNOST ZA SLOVENCE
Svojemu prijatelju, ki mi je 12. p.m. po slovensko pisal, sim po slovensko odgovoril.
Imel sim mu poslati 4 zl., katere sem pismu perložil.
Ker nisem hotel materniga jezika zatajiti, in se slovenšine, hvala Bogu! več ne sramujem.
Je ne sramujem, ker vidim, da iz vseh evropejskih narodov so le samo Slovenci, kteri naj veči čast od vseh drugih zaslužijo, ki so per povsodni prekuciji sami svojimu svitlimu cesarju zvesti ostali.
In zato, ker sim hotel skazat, da se mojga materniga jezika nikoli ne sramujem, kakor so nas Nemci vajali, de bi ga zatajovali, sim tudi napis Addresse po slovensko storil.
Kaj mislite, kakšen greh je to bil?
Ves plašen je zvečer moj služni me prosil, naj več ne storim napisa po slovensko, zakaj pravi, poštni uradnik ni po nobeni ceni hotel pisma vzet, rekoč da po nemško, laško, francuzko, angležko, al v katerem koli jeziku se vam polube, se smejo napisi storiti, pa v slovenskim ne.
Kdo? je neki, bo to bral, bo to razumel?
Moj vbogi služni ima dobro četert ura hoda od pošte domu, začne taj prosit, ponižno prosit, da bi mu tega pota ne bi bilo treba storiti.
In mili vradnik se usmili.
Vzame pismo, mu da spričavni izpis Aufgabs Recepisse, pa mu tudi perporoči, da več ne pride s napisi v slavjanskim jeziku.
Ali je to naša nam zagotovljena enakopravnost?
Slovenc, kteri hoče kakšno pismo po pošti odpravit, more tedaj Nemca, Laha, Francoza ali Angleža poprosit, da mu napis stori, sicer njegoviga pisma na pošti ne vzamejo, in ne pošilajo.
Ali je to prav?
Al mora to volja našiga mladiga svitliga Cesarja biti.
Tistiga Cesarja, kteriga vsi Slovenci iskreno ljubijo, za kteriga z veseljam v boj za njegovo pravdo hitijo, ino po jezer se jih poklati pustijo.
To ne more biti!
Zato bo slavjansko družtvo v Terstu prosilo, da se vsim poštnim vradnikam naporoči in zapove, tudi pisana ne li s nemškim, taljanskim, francozkim in angležkim, temuč tudi s slavjanskim napisan brez zgovora in spotikleja prejemati ino pošilati.
Čudno in prečudno je res, da je slavenski jezik, tisti jezik kteriga množina prebivavcov Avstrijanskiga cesarstva govori, avstrijanskim uradnikam toliko kater kitajski al indovski jezik!
Slavjanski rodoljub, 31. Majnika 1849
Svojemu prijatelju, ki mi je 12. p.m. po slovensko pisal, sim po slovensko odgovoril.
Imel sim mu poslati 4 zl., katere sem pismu perložil.
Ker nisem hotel materniga jezika zatajiti, in se slovenšine, hvala Bogu! več ne sramujem.
Je ne sramujem, ker vidim, da iz vseh evropejskih narodov so le samo Slovenci, kteri naj veči čast od vseh drugih zaslužijo, ki so per povsodni prekuciji sami svojimu svitlimu cesarju zvesti ostali.
In zato, ker sim hotel skazat, da se mojga materniga jezika nikoli ne sramujem, kakor so nas Nemci vajali, de bi ga zatajovali, sim tudi napis Addresse po slovensko storil.
Kaj mislite, kakšen greh je to bil?
Ves plašen je zvečer moj služni me prosil, naj več ne storim napisa po slovensko, zakaj pravi, poštni uradnik ni po nobeni ceni hotel pisma vzet, rekoč da po nemško, laško, francuzko, angležko, al v katerem koli jeziku se vam polube, se smejo napisi storiti, pa v slovenskim ne.
Kdo? je neki, bo to bral, bo to razumel?
Moj vbogi služni ima dobro četert ura hoda od pošte domu, začne taj prosit, ponižno prosit, da bi mu tega pota ne bi bilo treba storiti.
In mili vradnik se usmili.
Vzame pismo, mu da spričavni izpis Aufgabs Recepisse, pa mu tudi perporoči, da več ne pride s napisi v slavjanskim jeziku.
Ali je to naša nam zagotovljena enakopravnost?
Slovenc, kteri hoče kakšno pismo po pošti odpravit, more tedaj Nemca, Laha, Francoza ali Angleža poprosit, da mu napis stori, sicer njegoviga pisma na pošti ne vzamejo, in ne pošilajo.
Ali je to prav?
Al mora to volja našiga mladiga svitliga Cesarja biti.
Tistiga Cesarja, kteriga vsi Slovenci iskreno ljubijo, za kteriga z veseljam v boj za njegovo pravdo hitijo, ino po jezer se jih poklati pustijo.
To ne more biti!
Zato bo slavjansko družtvo v Terstu prosilo, da se vsim poštnim vradnikam naporoči in zapove, tudi pisana ne li s nemškim, taljanskim, francozkim in angležkim, temuč tudi s slavjanskim napisan brez zgovora in spotikleja prejemati ino pošilati.
Čudno in prečudno je res, da je slavenski jezik, tisti jezik kteriga množina prebivavcov Avstrijanskiga cesarstva govori, avstrijanskim uradnikam toliko kater kitajski al indovski jezik!
Slavjanski rodoljub, 31. Majnika 1849
0
Sovragov ljutih vrsta naj se skrije,
Izgini upliv strupenih ros.
Zavodu zvezda sreče naj zasije,
Da bil bi vedno nam v ponos.
Poštene,
Čvrste,
Dobre Vas mladenke,
Obvaruj sveti Nicolaj.
Da verne zveste ostanete Slovenke,
Dokler bo v Vas življenja kaj.
Izgini upliv strupenih ros.
Zavodu zvezda sreče naj zasije,
Da bil bi vedno nam v ponos.
Poštene,
Čvrste,
Dobre Vas mladenke,
Obvaruj sveti Nicolaj.
Da verne zveste ostanete Slovenke,
Dokler bo v Vas življenja kaj.
0
Iz velikega petka bolečin
življenje novo preko smrti klije,
tako iz tvojih žuljev,
zemlje sin,
zorana njiva zlato seme pije.
življenje novo preko smrti klije,
tako iz tvojih žuljev,
zemlje sin,
zorana njiva zlato seme pije.
0
Slovenec sem.
Slovenec sem.
To jasna pamet v glavi,
to v srcu blagi čut mi pravi,
to v srcu blagi čut mi pravi.
S ponosom vem,
Slovenec sem.
S ponosom reči smem,
Slovenec sem,
Slovenec sem !
Jaz ljubim očetnjavo.
Gorim za njeno čast in slavo,
Gorim za njeno čast in slavo,
Vsem to povem.
Slovenec sem,
kar čutim,
to povem,
Slovenec sem,
Slovenec sem!
Od zibeli do groba
ne gane moja se zvestoba,
ne gane moja se zvestoba,
da reči smem.
Slovenec sem,
da vsekdar reči smem,
Slovenec sem,
Slovenec sem!
Slovenec sem.
To jasna pamet v glavi,
to v srcu blagi čut mi pravi,
to v srcu blagi čut mi pravi.
S ponosom vem,
Slovenec sem.
S ponosom reči smem,
Slovenec sem,
Slovenec sem !
Jaz ljubim očetnjavo.
Gorim za njeno čast in slavo,
Gorim za njeno čast in slavo,
Vsem to povem.
Slovenec sem,
kar čutim,
to povem,
Slovenec sem,
Slovenec sem!
Od zibeli do groba
ne gane moja se zvestoba,
ne gane moja se zvestoba,
da reči smem.
Slovenec sem,
da vsekdar reči smem,
Slovenec sem,
Slovenec sem!
0
Jaz nisem Taljanka,
In tudi ne bom.
Sem vrla Slovenka,
Ki ljubi svoj dom.
J. Stritar
In tudi ne bom.
Sem vrla Slovenka,
Ki ljubi svoj dom.
J. Stritar
0
Draga mati je prosila,
Roke okol vrata vila,
Je plakala moja mila,
Tu ostani ljubi moj!
Z Bogom mati, ljubca zdrava!
Mati mi je očetnjava,
Ljubca moja čast i slava,
Hajdmo, hajdmo za nje v boj!
Šimon Jenko
Roke okol vrata vila,
Je plakala moja mila,
Tu ostani ljubi moj!
Z Bogom mati, ljubca zdrava!
Mati mi je očetnjava,
Ljubca moja čast i slava,
Hajdmo, hajdmo za nje v boj!
Šimon Jenko
0
BIJ SE ZA PROSTOST
Bij se za prostost,
za prostost,
prišel ne boš v raj,
ne groba tmino,
ne stal,
ne ležal,
ne sedel,
malo nad zemljo boš dom imel.
Simon Jenko
Bij se za prostost,
za prostost,
prišel ne boš v raj,
ne groba tmino,
ne stal,
ne ležal,
ne sedel,
malo nad zemljo boš dom imel.
Simon Jenko
0
NAPREJ!
Naprej zastava slave,
Na boj junaška kri!
Za blagor očetnjave
Naj puška govori.
Z orožjem in desnico
Nesimo vragu grom,
Zapisat v kri pravico,
Ki tirja jo naš dom.
Draga mati je prosila,
Roke okol vrata vila.
Je plakala moja mila:
Tu ostani, ljubi moj!
Z Bogom mati, ljubca zdrava,
Mati mi je očetnjava,
Ljubca moja čast in slava.
Hajdmo, Hajdmo za njo v boj!
Naprej zastava slave,
Na boj junaška kri!
Za blagor očetnjave
Naj puška govori.
Z orožjem in desnico
Nesimo vragu grom,
Zapisat v kri pravico,
Ki tirja jo naš dom.
Naprej! Naprej!
Simon Jenko
Naprej zastava slave,
Na boj junaška kri!
Za blagor očetnjave
Naj puška govori.
Z orožjem in desnico
Nesimo vragu grom,
Zapisat v kri pravico,
Ki tirja jo naš dom.
Draga mati je prosila,
Roke okol vrata vila.
Je plakala moja mila:
Tu ostani, ljubi moj!
Z Bogom mati, ljubca zdrava,
Mati mi je očetnjava,
Ljubca moja čast in slava.
Hajdmo, Hajdmo za njo v boj!
Naprej zastava slave,
Na boj junaška kri!
Za blagor očetnjave
Naj puška govori.
Z orožjem in desnico
Nesimo vragu grom,
Zapisat v kri pravico,
Ki tirja jo naš dom.
Naprej! Naprej!
Simon Jenko
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
08.02.2018 ob 13:49
Srečko Krese
Naprej zastava slave – slovenske domoljubne in društvene razglednice skozi čas
Celje
Mohorjeva družba 1990