To je v bistvu ruska pravljica, se opravicujem, ker je nisem nasla v slovenscini. Vecinoma je bilo vse v cirilici.
http://1-ps.googleusercontent.com/xk/xWxSVEzLNv0UlqVXyk6YAg6VZ8/forum.krstarica.com/static.skynetblogs.be/media/106968/x344_0b88e142c68cd287016f062c8bc5e783.jpg.pagespeed.ic.7jFW2RZFgZhJL7FXu0pr.webp
Legenda o žar-ptici
Širom majčice Rusije, careviću Ivanu nije bilo premca u hrabrosti!... Taj je, stvarno, bio hrabar, ma za legendu!...
Najbolje se snalazio u neprohodnim šumama, vešto verao po planinskim vrletima i liticama...
Za vreme nekog lova, kaže legenda, kad je priređena velika hajka, našao se, Ivan, na proplanku, udaljen od drugih lovaca-hajkača i... šta?...
Ugledao je, kraj bistrog potočića, jabukovo drvo, ali ne obično već s predivnim zlatnim jabukama!...
O, o, o!... To se ne viđa svaki dan!...
"Vidi, vidi", pomisli carević. "Šta ovo treba da znači?!"
Tad ugleda, u krošnji, visoko, pticu s perima kao od plamena.
Smesta iz tobolca izvuče strelu da je hitne iz zategnutog luka, kad... ptica slete, tačno ispred njega.
Ivan je ščepa, a ptica procvile:
- Pusti me, careviću, biću ti zahvalna do kraja života!
- Aha - nakašlja se carević.
- Uzmi jedno moje pero, mahni kad budeš u opasnosti i ja ću ti pomoći!...
Carević Ivan posluša pticu, uze jedno pero, a pticu pusti da odleti...
Malo kasnije, začu Ivan, s druge strane, neke čudne glasove. Priđe, bliže i ugleda ogromnu tvrđavu opasanu visokim zidom. Ulaz u tvrđavu, čuvala je vojska kamenih vitezova, što ga veoma začudi.
Odjednom, otvori se kapija na tvrđavi i izađe grupa predivnih devojaka pevajući. Jedna je bila toliko lepa da se carević odmah u nju zaljubi, što bi se reklo, do ušiju!
Čim ga devojka ugleda, povika:
- Beži, ovo mesto je ukleto! Sklanjaj se što pre možeš! Ako te ugleda čarobnjak Kašveja, pretvoriće te u kameni kip! Beži, beži!...
A carević se, samo, nasmeja:
- Lepa devojko, ja sam carević Ivan i ne plašim se ničeg na svetu... Kako ti je ime?
- Ja sam Carevna - odgovori devojka i brzo nestade u tvrđavi...
Za njom se teška vrata zatvoiše...
Od tog trenutka, carević je stalno mislio na svoju Carevnu, smatrao ju je svojom i nikako drukčije...
Ali pade veče i carević pokuca na debela vrata tvrđave.
U tom času, nebo se naoblači, munje sevnuše... a iz zemlje "iznikoše" dvoglavi đavoli preteći careviću!
Pojavi se i sam čarobnjak Kašvej. Čarobnjak podiže ruke, započe neku čudnu pesmu... i đavoli okružiše Ivana - koji oseti kako se polako pretvara u kameni kip!... Još malo... i... i...
Tad se Ivan seti one ptice, Žar-ptice kako ju je sad u glavi prozvao, dohvati njeno pero - i mahnu, njim... kako mu je rekla... jednom-dvaput...
Pojavi se plamena tačka na nebu, a đavoli počeše da se povlače...
Kad su ugledali Žar-pticu, đavoli pobegoše. Zemlja zadrhta i sve ih proguta! Vetar se utiša, zavlada mir... a na vedrom nebu, pojaviše se zvezde!
A šta bi s čarobnjakom Kašvejem?
Ptica dovede carevića do one zlatne jabuke i reče mu:
- Pod ovim drvetom, nalazi se besmtna duša Kašvejeva...
Ivan nađe među korenjem malo udubljenje i u njemu pačje jaje. Carević ga uze i baci uvis. Kad se to jaje našlo na zemlji, iz njega suknu dim i plameni jezici, a nad šumom se prolomi strašan krik. Čarobnjak Kašvej je bio mrtav!...
Tad se, kao na znak, srušiše i zidovi one tvrđave... a kameni vitezovi odjednom oživeše! Sve vitez do viteza, oni što su, ko zna kad, okamenjeni!...
Devojke koje su čamile u tvrđavi, pronađoše svoje momke.
A najsrećnija je bila Carevna - ona raširenih ruku pođe u zagrljaj careviću Ivanu.
Oni se zagrliše i zakleše na večnu ljubav...
A iznad njih, visoko-visoko... prhnu Žar-ptica pevajući umilnu pesmu, pesmu ljubavi i sreće.
0
Saphire 18.01.2015 ob 1:17
Je pa tudi balet Igorja Stravinskega.
0
Saphire 18.01.2015 ob 8:28
In se Pedenj ded -
Bili so trije bratje, ki so hodili k pedenjčloveku-laketbradi po vodo. Ko je prišel prvi brat k njemu po vodo, rekel mu je pedenjčlovek-laketbrada,da mu je da, ako mu pové, kaj nikoli ni bilo in nikoli ne bode. Brat je uganjeval, pa ker mu ni vedel pravega povedati, pograbil ga je pedenj elovek-laketbrada,vrgel ga ob tla ter se nanj vsedel. Ker prvega brata ni bilo nazaj, šel je drugi, pa je zahteval od pedenjčioveka-laketbrade, naj mu da brata in pa vode. „Dam ti oboje", odvrne mu pritlikovec, „samo mi moraš povedati, kaj nikoli ni bilo in nikoli ne bode." Ker pa mu tudi srednji brat ni vedel pravega povedati, zgodilo se mu je, kakor prvemu.Pa je prišel tretji brat. Ta veli: „Pedenjčlovek-laket dolga brada! daj mi brata in vodo!" Pedenjčlovek pa mu pravi: „Povej mi prej, kaj ni bilo in nikoli ne bode". Najmlajši pomišlja in pomišlja pa jo izmisli ter mu ročno odgovori: „Kuhal sem leto dnij vražji bob, pa se ni skuhal. Potem sem ga posejal,pa je zrasla mladika do neba ; med tem se mi je narodil oča, pa sem šel po tisti bobovi bilki k Bogu po botra. Ko sem bil že gori v nebesih, prišla je požrešna koza, pa mi je spodjedla bobovo bilko in tako nisem mogel več doli. Iz usmiljenja mi je Bog dal jedno pest mekin (otrobov); splel sem iz njih vrv,a ker ni bila dovolj dolga, vzel sem natihoma še jedno pest. Dokler sem plezal po oni vrvi, ki je bila spletena iz mekin, katere mi je dal Bog; bilo je dobro; ko pa sem prišel na uni del, za katerega sem si sam vzel mekin, vtrgala se je vrv, padel sem pa sem se do pazduhe vdrl v zemljo. Šel sem domov po rovnico ter sem se odkopal. Vrgel sem pa to rovnico v ogenj, a glej! železo je zgorelo, ročnik pa je ostal cel. — Ko je to slišal pedenjdolg, laket dolga brada,dal mu je brata in ročko vode.
http://sl.wikisource.org/wiki/Pedenj_dolg,_laket_dolga_brada Pedenj moz
Oooo, pravljic pa že dolgo nisem brala - hvala, lepe so. Tule bi lahko bila tema....URA PRAVLJIC 🙂
Res, lahko bilo zapisovali stare slovenske pravljice in bajke, to bi se tudi lepo dopolnilo s temami o zgodovini imen.
Recimo, idejo za Pedenjpeda je N. Grafenauer dobil pri Levstikovem " pedenj moz in laket brada", ta pa ocitno iz starejse povesti o kakem skratu.
Lelj, kje pa je bil ta program, ali je tudi na internetnem radiu?
0
micka 18.01.2015 ob 10:30
Avtor: Saphire
In se Pedenj ded -
Bili so trije bratje, ki so hodili k pedenjčloveku-laketbradi po vodo. Ko je prišel prvi brat k njemu po vodo, rekel mu je pedenjčlovek-laketbrada,da mu je da, ako mu pové, kaj nikoli ni bilo in nikoli ne bode. Brat je uganjeval, pa ker mu ni vedel pravega povedati, pograbil ga je pedenj elovek-laketbrada,vrgel ga ob tla ter se nanj vsedel. Ker prvega brata ni bilo nazaj, šel je drugi, pa je zahteval od pedenjčioveka-laketbrade, naj mu da brata in pa vode. „Dam ti oboje", odvrne mu pritlikovec, „samo mi moraš povedati, kaj nikoli ni bilo in nikoli ne bode." Ker pa mu tudi srednji brat ni vedel pravega povedati, zgodilo se mu je, kakor prvemu.Pa je prišel tretji brat. Ta veli: „Pedenjčlovek-laket dolga brada! daj mi brata in vodo!" Pedenjčlovek pa mu pravi: „Povej mi prej, kaj ni bilo in nikoli ne bode". Najmlajši pomišlja in pomišlja pa jo izmisli ter mu ročno odgovori: „Kuhal sem leto dnij vražji bob, pa se ni skuhal. Potem sem ga posejal,pa je zrasla mladika do neba ; med tem se mi je narodil oča, pa sem šel po tisti bobovi bilki k Bogu po botra. Ko sem bil že gori v nebesih, prišla je požrešna koza, pa mi je spodjedla bobovo bilko in tako nisem mogel več doli. Iz usmiljenja mi je Bog dal jedno pest mekin (otrobov); splel sem iz njih vrv,a ker ni bila dovolj dolga, vzel sem natihoma še jedno pest. Dokler sem plezal po oni vrvi, ki je bila spletena iz mekin, katere mi je dal Bog; bilo je dobro; ko pa sem prišel na uni del, za katerega sem si sam vzel mekin, vtrgala se je vrv, padel sem pa sem se do pazduhe vdrl v zemljo. Šel sem domov po rovnico ter sem se odkopal. Vrgel sem pa to rovnico v ogenj, a glej! železo je zgorelo, ročnik pa je ostal cel. — Ko je to slišal pedenjdolg, laket dolga brada,dal mu je brata in ročko vode.
http://sl.wikisource.org/wiki/Pedenj_dolg,_laket_dolga_brada Pedenj moz
Saphire, hvala ti!
Ta o pedenjdedu je zagotovo prava, o žarptici mislim pa da ni.
Mavro, kakšna je pa bila tista danes zjutraj? Taista ruska ki jo je pripela Saphire ali kakšna druga? Povej uro, da jo najdemo v arhivu.
0
he.m 18.01.2015 ob 10:44
Micka, je še ni v arhivu, sem že iskala 🙂 Naslov oddaje je: Radijska igra za otroke. Na sporedu je vsako nedeljo ob 8.05 na R SLO 1.
0
Saphire 18.01.2015 ob 10:45
Tale ni zar Ptica, ampak ima dolocene podobnosti 🙂
6. Ptica Zlatoper.
Na Gorjancih so se nahajale tri prečudne reči. V skriti dolini je stalo drevo, ki je bilo spodaj mogočna bukev, v sredi silen hrast, zgoraj pa visoka in tanka breza. Brezo je pokrivala bela meglica, da se od zdolaj ni mogla videti. Okolo velikanskega debla ovijala se je od tal do vrha vinska trta. Ta trta je bila debela kakor žrd, listje jej ni nikdar usahnilo in grozdje dozorevalo je na njej brez razločka letne dobe, po zimi kakor po leti. Tretje in največje čudo pa je bila ptica Zlatoper, ki si je naredila gnezdo v beli meglici med najtanšimi vejicami visoke breze. Ta ptica ni zobala zrnja in pila vode kakor druge ptice, živela je samo o rumenem grozdji, ki jej je viselo okrog gnezda in o nebeški rosi, ki je padala na brezo. Zlatoper imenovali so jo za to, ker je imela v desni peruti zlato pero. Čudna moč je bila v tem peresu. Kdor bi napisal z njim tri prošnje, morale bi se mu izpolniti vse tri, in ko bi jih poslal tudi cesarju ali papežu
[Stran 14][14]
ali pa svojemu najhujšemu sovražniku. Veliko junakov je poskusilo priti na brezo, da bi izpukali ptici dragoceno pero, ali do gnezda ni priplezal nobeden. Vsi so zdrknili s polzke breze, popadali na hrastove in bukove veje in se pobili. V tisti dolini je prebival svet puščavnik, ki je poznal vsako skrivnost. Ljudje so ga hodili povpraševat, kako bi se dobilo zlato pero. On se jim je smijal in rekel: S koso in s tremi svetniki. Ljudje teh besed niso razumeli in so mislili, da jim se sveti mož roga. To je čul podgorec Mikec. Mikec je bil, kakor so sploh podgorci, časi prav razumen fant, da malo takih, časi pa prav neumen, da tudi malo takih. To se pravi, Bog je dal Mikcu dosti pameti, ali je bil ta križ, da ni svoje pameti vselej za svet vprašal in je poslušal. Ta pot uganil je precej dobro, kaj mu je storiti. Dejal je: Bedakom se prav godi! Srečo naj skuša tisti, ki zna plezati, kakor jaz in ki razume puščavnika, kakor jaz. Mikec vzame koso in gre v Gorjance. Ko je ugledal čudno drevo in nad njim belo meglico, začel je kositi in kosil je noč in dan, dokler je pokosil vse senožeti po dolini in tudi nad dolino. Mrvo je navalil k drevesu, da je sezala čez bukev in hrast gori do breze in do bele meglice. Sedemkrat je plezal v brezo in sedemkrat se mu je spodrknilo. Ker je padel vselej na mehko seno, storil si ni nič zalega, ali začelo ga je vender močno skrbeti, da utegne tudi njegov trud ostati prazen. Zdaj se je domislil, da je izpolnil puščavnikov svet samo na pol. Koso je dobro rabil, tri svetnike pa zanemaril. Mikec poklekne in se priporoči svetnikom, ki varujejo Gorjance: sv. Eliji, sv. Miklavu in sv. Jederti. Po molitvi začne plezati osmikrat in dospe brez truda do zaželjenega gnezda ptice Zlatoperja. Ptica ga je počakala in si dala brez straha izpukati zlato pero. Mikec ves vesel in srečen vzame pero in odide domov. Od same sreče se mu je tako v glavi vrtilo, da ni vedel, kaj bi počel. V tej omotici mu še mari ni bilo, da bi se posvetoval najprej s pametjo. In tako je ukrenil na zadnje zgolj po svoji priprosti podgorski glavi, pa ni čudo, da je tako slabo pogodil. ...
http://nl.ijs.si/imp/wikivir/dl/WIKI00057-1882.html Janez Trdina Bajke in Povesti o Gorjancih
Morda ti je pa gospod pripovedoval povest o sl.wikipedia.org/wiki/Rajska_ptica rajski ptici ? in jo preimenoval v žar ptico.
Misliš Trdinovo rajsko ptico?
Ne vem. Nisem niti prepričana več, da gre za žar ptico. Mogoče je bila tudi žalik žena....
http://sl.wikipedia.org/wiki/Rajska_ptica Žar ptica
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
18.01.2015 ob 1:12