Za Lelja
PRIJAVA /
REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA
Mavro se da prositi, tako da je tale tvoja tema glas vpijočega v puščavi.
-07-mini.jpeg){kind=avatar}
Avtor: silvo8
Kaj je vama dolgčas, da sta še sem prišla težit? 
Avtor: silvo8
Kaj je vama dolgčas, da sta še sem prišla težit? jaz sem postavila vprašanje in dala link, ti pa smetiš.
LAŠKE HOMATIJE PRED 1848
Pojmo, pojmo črez te ravnine
Noter dol v laške doline,
Tam že kranjska kri leži,
Le žalujmo fantje mi!
Francoska revolucija in veliki boji leta 1813 so zelo podžgali narodno samozavest v Evropi.
V ta namen so ustanovili Sveto zvezo, ki je imela tudi namen, da odbija zahteve narodov po sodelovanju pri zakonodaji in vladi.
V italiji se je želja po ustavi združila z željo po zedinjeni Italiji, saj je bila Italija razkosana v mnogoštevilne države in državice.
Lombardija in Benečija sta pripadali Avstriji.
Po Italiji so nastala tajna društva oglarjev ali karbonari, ki so širili revolucijonarne misli.
Avstrija je proti oglarjem z vso odločnostjo nastopila in mnogo Italijanov je radi tega prišlo v ječo.
Več uspehov so oglarji dosegli v Neapolju in Piemontu.
Neapolitanski Burbonci so prisiljeni bili dovoliti ustavo.
Tu je vmes posegla sveta zveza, v katere imenu je avstrijski državni kancelar Metternich sklical kongres svete zveze v šleski Opavi leta 1820.
Kongres so iz Opave prestavili v Ljubljano.
Tu je kongres naložil Avstriji, naj naredi red v Italiji.
Avstrija je ob Padu in Mincio zbrala koncem poletja 1820 že 45 bataljonov in 22 eskadronov.
K tem četam sta spadala tudi 1. in 2. bataljon polka 17, obe grenadirski stotniji pa sta bili združeni v bataljonu Juršič.
Bataljona sta odšla črez Gorico in Videm v Este jugovzhodno od Padove.
V vsaki stotniji je bilo po 140 mož.
V Este je zbolelo 300 mož, ki so jedli svež kruh, ki je imel v zrnju veliko strupenih smeti.
Grenadirji po 120 mož v vsaki stotniji do prišli iz Trsta v Verono.
Polk 17 je bil v vseh bojih za ohranitev avstrijskih laških pokrajin.
1821
Avstrijski poveljnik v Italiji, general konjenice baron Frimont, je v drugi polovici januarja ob reki Padu zbral ekspedicijski zbor za Neapolitansko, da okrepi vlado kralja Ferdinanda proti onim, ki so hoteli izpremembo glede na način vladanja.
Zbor je štel 50 000 mož.
Kranjski grenadirji so se pohoda v Neapelj udeležili, bataljona sta pa prišla za posadko v Benetke.
6. FEBRUAR 1821
Baron Frimont je prekoračil reko Pad južno od Mantove.
10. FEBRUAR 1821
Grenadirji polka 17 so bili v rezervi in so prešli Pad šele 10. februarja in marširali čez Apenine.
17. FEBRUAR 1821
Grenadirji polka 17 so prišli v Florence.
Odtod so šle čete po najkrajši poti proti neapolitanski meji.
Baron Frimont je objavil oklic neapolitanskega kralja, da so prišli Avstrijci le mir delat in ne osvajat.
7. MAREC 1821
General Pepe je pri Rieti z 12 500 možmi napadel avstrijski oddelek.
Avstrijci so Neapolitance brez pravega boja pognali v beg, da jih ni mogla niti avstrijska konjenica dohiteti.
Avstrijska rezerva je brez bojev marširala črez staro slavno Kapno na Martovo polje pri Neapolju.
15. MAREC 1821
V Piemontu je bila vstaja proti kralju.
Vojaštvo je prisililo kralja, da je odstopil.
Vlado je prevzel novotarijam naklonjeni princ Carignan.
Nova vlada v Piemontu je poskusila zanesti revolucijo tudi v Lombardijo.
Podmaršal Bubna je svoje čete zbral v Milanu, da bi bil pravočasno ob meji, kjer so se pričeli pojavljati piemonteški oddelki.
V Milan je prišlo tudi 964 mož drugega bataljona polka 17.
Ko je prekucijska vojska udarila proti kralju zvestim četam blizu piemonteško lombardske meje pri Novari, je podmaršal Bubna posegel vmes.
24. MAREC 1821
Naši grenadirji so gledali prelepi Neapolj, o katerem pravi Lah, da človek šele potem lahko umre, ko ga je videl.
Razpustili so od prekucuhov obvladani neapolitanski državni zbor.
8. APRIL 1821
Podmaršal Bubna je v dveh kolonah udaril črez mejo pri Novari.
Ob 6.00 se je začel boj.
Na gričkih okoli Novare se pojavijo Piemontezi.
Dva polka in drugi bataljon polka 17 jih naskočijo in potisnejo nazaj na reko Agogno.
Tu jih od obeh strani in od spredaj napadejo naši vdrugič in jih zapode nazaj proti mostu Verceli.
100 ujetnikov in dva topova so zaplenili.
Bubna je preganjal upornike v gore, kjer so se lotili banditstva in ropanja.
Drugi bataljon polka 17 je šel za uporniki v priemonteške Apenine in jih polovil.
Ko se je udala še pokrajina Genua je zavladal red in avstrijske čete so odšle nazaj v Lombardijo.
15. MAJ 1821
Kralj Ferdinand se je vrnil v svoje glavno mesto.
Ob slovesnem kraljevem vhodu v mesto so grenadirji polka 17 stali v paradi na jugozahodni strani mesta ob cesti, ki pelje proti kraju Posilipo.
Oddali so pozdravne strele.
Imeli so prelep pogled na bleščečo gladino neapolitanskega zaliva in na kadečo se goro Vezuv.
Do poletja 1825 so ostali grenadirji v Neapolju in prebivali v vojašnici Ferrandina.
23. JUNIJ 1821
Drugi bataljon polka 17 je prišel v Mantovo.
Tu je že prej prišel prvi bataljon polka 17, ki je med potjo iz Benetk ob veliki vročini vsled solnčarice izgubil 7 mož.
V Mantovi utrdbo obdaja jezero, katero napolnjuje reka Mincio.
Vsled nezdravega podnebja je v Mantovi zbolelo in umrlo 1000 mož polka 17.
Oh ti mesto Mantova,
Kako si ti nezdravo.
Si nam požrlo Franceljna,
Vsak soldat nam pravi,
Oh kako je bil bolan
Revež u špitali.
On bil je mrzelčen,
Je ležal med Taljani!
Leta 1822 sta se oba bataljona vrnila domov.
8. AVGUST 1825
Odpoklicani grenadirji polka 17 so marširali domov skozi Rim.
Na trgu so postavili puške v piramide in šli v cerkev svetega Petra k maši.
Nato so šli na veliko vatikansko dvorišče, kjer jim je papež z balkona podelil blagoslov.
Naslednji dan so marširali dalje in dospeli 18. septembra 1825 v Trst.
1830
Francozi so pregnali svojega kralja Karola X.
V Italiji so zopet prišli na dan prekucuhi.
Laške vlade niso bile dovolj trdne, da bi mogle napraviti red.
Dva bataljona polka 17 in grenadirji polka 17 so zopet prišli v Italijo.
Grenadirje so pridelili 1. mobilnemu zboru.
Bataljona sta imela priti za posadki v zasedena mesta.
Koncem februarja 1830 je postal nered v onstran Pada ležečih deželah, Modeni, Ferrari in v papeževi državi tako velik, da je cesar Franc I. na podlagi papeževega pisma ukazal Frimontu, naj postavne vlade zopet vpostavi.
Marca 1830 so Avstrijci zasedli Modeno, Ferraro in papeževo Bolonjo.
Uporniki so se umaknili.
Vmešavati so se začele v laške homatije tudi druge države.
Prvi bataljon polka 17 je šel iz Verone v Padovo, kjer so bila velika vojaška skladišča in je bilo treba močne posadke, zlasti zaradi prekucijskih nagnenj ondotnega visokošolskega dijaštva.
Drugi bataljon polka 17 je šel iz Padove v Ferraro za posadko.
Ko so avstrijske čete zapustile papeževo državo, so znova izbruhnili nemiri.
Avstrijske čete so dobile v Modeni nalogo, naj bodo pripravljene, da v potrebi podpirajo papeževo vojsko proti upornikom v pokrajini Romaniji in Bolonji.
Avstrijske čete bi gledale, da zasedanje izvedejo papeževe čete.
Vendar papežev vrhovni poveljnik kardinal Albani ni upal s četami zasesti Bolonje.
21. JANUAR 1832
Kardinal Albani je po brzoselu naprosil avstrijsko srednjeitalsko mobilno brigado, naj pošlje oddelek čet v Bolonjo.
Med odposlanimi četami je bilo tudi 8 stotnij polka 17 iz Ferrare.
27. JANUAR 1832
Čete so skupaj s papeževimi vojaki dospele pred Bolonjo.
Prebivalci mesta so se udali.
Meščanska straža je izročila orožje in čete so korakale v mesto.
Koncem januarja 1832 so se avstrijske čete vrnile v Parmo in Modeno.
Avstrijski poveljnik Hrabovski je prevzel tudi vrhovno poveljstvo papeževih čet.
Nemiri so se še vedno tu pa tam pojavljali.
8. FEBRUAR 1832
Izbruhnil je upor v Raveni.
Lastni vojaki so smrtno ranili stotnika papeževe vojske.
Na prošnjo papeževega polkovnika Zambonija so poslali v Raveno tri stotnije polka 17 in nekaj konjenikov.
Množica je ravno napadala polkovnika Zambonija.
Kamenje je letelo in ga ranilo.
Prihitita poročnik Steiner in desetnik Abram od polka 17 in rešita polkovnika iz rok množice.
Steiner je kasneje prejel papežev red svetega Jurija, Abram pa srebrno zaslužno kolajno.
Ker je Francija poslala pred papeževo trdnjavo Ancono vojno ladjo, je Avstrija svoje čete v Italiji pomnožila.
Do bojev ni prišlo.
Homatije so za nekaj časa prenehale.
Zasedanje dežel onstran Pada je trajalo od leta 1831 do 1834.
Pojmo, pojmo črez te ravnine
Noter dol v laške doline,
Tam že kranjska kri leži,
Le žalujmo fantje mi!
Francoska revolucija in veliki boji leta 1813 so zelo podžgali narodno samozavest v Evropi.
V ta namen so ustanovili Sveto zvezo, ki je imela tudi namen, da odbija zahteve narodov po sodelovanju pri zakonodaji in vladi.
V italiji se je želja po ustavi združila z željo po zedinjeni Italiji, saj je bila Italija razkosana v mnogoštevilne države in državice.
Lombardija in Benečija sta pripadali Avstriji.
Po Italiji so nastala tajna društva oglarjev ali karbonari, ki so širili revolucijonarne misli.
Avstrija je proti oglarjem z vso odločnostjo nastopila in mnogo Italijanov je radi tega prišlo v ječo.
Več uspehov so oglarji dosegli v Neapolju in Piemontu.
Neapolitanski Burbonci so prisiljeni bili dovoliti ustavo.
Tu je vmes posegla sveta zveza, v katere imenu je avstrijski državni kancelar Metternich sklical kongres svete zveze v šleski Opavi leta 1820.
Kongres so iz Opave prestavili v Ljubljano.
Tu je kongres naložil Avstriji, naj naredi red v Italiji.
Avstrija je ob Padu in Mincio zbrala koncem poletja 1820 že 45 bataljonov in 22 eskadronov.
K tem četam sta spadala tudi 1. in 2. bataljon polka 17, obe grenadirski stotniji pa sta bili združeni v bataljonu Juršič.
Bataljona sta odšla črez Gorico in Videm v Este jugovzhodno od Padove.
V vsaki stotniji je bilo po 140 mož.
V Este je zbolelo 300 mož, ki so jedli svež kruh, ki je imel v zrnju veliko strupenih smeti.
Grenadirji po 120 mož v vsaki stotniji do prišli iz Trsta v Verono.
Polk 17 je bil v vseh bojih za ohranitev avstrijskih laških pokrajin.
1821
Avstrijski poveljnik v Italiji, general konjenice baron Frimont, je v drugi polovici januarja ob reki Padu zbral ekspedicijski zbor za Neapolitansko, da okrepi vlado kralja Ferdinanda proti onim, ki so hoteli izpremembo glede na način vladanja.
Zbor je štel 50 000 mož.
Kranjski grenadirji so se pohoda v Neapelj udeležili, bataljona sta pa prišla za posadko v Benetke.
6. FEBRUAR 1821
Baron Frimont je prekoračil reko Pad južno od Mantove.
10. FEBRUAR 1821
Grenadirji polka 17 so bili v rezervi in so prešli Pad šele 10. februarja in marširali čez Apenine.
17. FEBRUAR 1821
Grenadirji polka 17 so prišli v Florence.
Odtod so šle čete po najkrajši poti proti neapolitanski meji.
Baron Frimont je objavil oklic neapolitanskega kralja, da so prišli Avstrijci le mir delat in ne osvajat.
7. MAREC 1821
General Pepe je pri Rieti z 12 500 možmi napadel avstrijski oddelek.
Avstrijci so Neapolitance brez pravega boja pognali v beg, da jih ni mogla niti avstrijska konjenica dohiteti.
Avstrijska rezerva je brez bojev marširala črez staro slavno Kapno na Martovo polje pri Neapolju.
15. MAREC 1821
V Piemontu je bila vstaja proti kralju.
Vojaštvo je prisililo kralja, da je odstopil.
Vlado je prevzel novotarijam naklonjeni princ Carignan.
Nova vlada v Piemontu je poskusila zanesti revolucijo tudi v Lombardijo.
Podmaršal Bubna je svoje čete zbral v Milanu, da bi bil pravočasno ob meji, kjer so se pričeli pojavljati piemonteški oddelki.
V Milan je prišlo tudi 964 mož drugega bataljona polka 17.
Ko je prekucijska vojska udarila proti kralju zvestim četam blizu piemonteško lombardske meje pri Novari, je podmaršal Bubna posegel vmes.
24. MAREC 1821
Naši grenadirji so gledali prelepi Neapolj, o katerem pravi Lah, da človek šele potem lahko umre, ko ga je videl.
Razpustili so od prekucuhov obvladani neapolitanski državni zbor.
8. APRIL 1821
Podmaršal Bubna je v dveh kolonah udaril črez mejo pri Novari.
Ob 6.00 se je začel boj.
Na gričkih okoli Novare se pojavijo Piemontezi.
Dva polka in drugi bataljon polka 17 jih naskočijo in potisnejo nazaj na reko Agogno.
Tu jih od obeh strani in od spredaj napadejo naši vdrugič in jih zapode nazaj proti mostu Verceli.
100 ujetnikov in dva topova so zaplenili.
Bubna je preganjal upornike v gore, kjer so se lotili banditstva in ropanja.
Drugi bataljon polka 17 je šel za uporniki v priemonteške Apenine in jih polovil.
Ko se je udala še pokrajina Genua je zavladal red in avstrijske čete so odšle nazaj v Lombardijo.
15. MAJ 1821
Kralj Ferdinand se je vrnil v svoje glavno mesto.
Ob slovesnem kraljevem vhodu v mesto so grenadirji polka 17 stali v paradi na jugozahodni strani mesta ob cesti, ki pelje proti kraju Posilipo.
Oddali so pozdravne strele.
Imeli so prelep pogled na bleščečo gladino neapolitanskega zaliva in na kadečo se goro Vezuv.
Do poletja 1825 so ostali grenadirji v Neapolju in prebivali v vojašnici Ferrandina.
23. JUNIJ 1821
Drugi bataljon polka 17 je prišel v Mantovo.
Tu je že prej prišel prvi bataljon polka 17, ki je med potjo iz Benetk ob veliki vročini vsled solnčarice izgubil 7 mož.
V Mantovi utrdbo obdaja jezero, katero napolnjuje reka Mincio.
Vsled nezdravega podnebja je v Mantovi zbolelo in umrlo 1000 mož polka 17.
Oh ti mesto Mantova,
Kako si ti nezdravo.
Si nam požrlo Franceljna,
Vsak soldat nam pravi,
Oh kako je bil bolan
Revež u špitali.
On bil je mrzelčen,
Je ležal med Taljani!
Leta 1822 sta se oba bataljona vrnila domov.
8. AVGUST 1825
Odpoklicani grenadirji polka 17 so marširali domov skozi Rim.
Na trgu so postavili puške v piramide in šli v cerkev svetega Petra k maši.
Nato so šli na veliko vatikansko dvorišče, kjer jim je papež z balkona podelil blagoslov.
Naslednji dan so marširali dalje in dospeli 18. septembra 1825 v Trst.
1830
Francozi so pregnali svojega kralja Karola X.
V Italiji so zopet prišli na dan prekucuhi.
Laške vlade niso bile dovolj trdne, da bi mogle napraviti red.
Dva bataljona polka 17 in grenadirji polka 17 so zopet prišli v Italijo.
Grenadirje so pridelili 1. mobilnemu zboru.
Bataljona sta imela priti za posadki v zasedena mesta.
Koncem februarja 1830 je postal nered v onstran Pada ležečih deželah, Modeni, Ferrari in v papeževi državi tako velik, da je cesar Franc I. na podlagi papeževega pisma ukazal Frimontu, naj postavne vlade zopet vpostavi.
Marca 1830 so Avstrijci zasedli Modeno, Ferraro in papeževo Bolonjo.
Uporniki so se umaknili.
Vmešavati so se začele v laške homatije tudi druge države.
Prvi bataljon polka 17 je šel iz Verone v Padovo, kjer so bila velika vojaška skladišča in je bilo treba močne posadke, zlasti zaradi prekucijskih nagnenj ondotnega visokošolskega dijaštva.
Drugi bataljon polka 17 je šel iz Padove v Ferraro za posadko.
Ko so avstrijske čete zapustile papeževo državo, so znova izbruhnili nemiri.
Avstrijske čete so dobile v Modeni nalogo, naj bodo pripravljene, da v potrebi podpirajo papeževo vojsko proti upornikom v pokrajini Romaniji in Bolonji.
Avstrijske čete bi gledale, da zasedanje izvedejo papeževe čete.
Vendar papežev vrhovni poveljnik kardinal Albani ni upal s četami zasesti Bolonje.
21. JANUAR 1832
Kardinal Albani je po brzoselu naprosil avstrijsko srednjeitalsko mobilno brigado, naj pošlje oddelek čet v Bolonjo.
Med odposlanimi četami je bilo tudi 8 stotnij polka 17 iz Ferrare.
27. JANUAR 1832
Čete so skupaj s papeževimi vojaki dospele pred Bolonjo.
Prebivalci mesta so se udali.
Meščanska straža je izročila orožje in čete so korakale v mesto.
Koncem januarja 1832 so se avstrijske čete vrnile v Parmo in Modeno.
Avstrijski poveljnik Hrabovski je prevzel tudi vrhovno poveljstvo papeževih čet.
Nemiri so se še vedno tu pa tam pojavljali.
8. FEBRUAR 1832
Izbruhnil je upor v Raveni.
Lastni vojaki so smrtno ranili stotnika papeževe vojske.
Na prošnjo papeževega polkovnika Zambonija so poslali v Raveno tri stotnije polka 17 in nekaj konjenikov.
Množica je ravno napadala polkovnika Zambonija.
Kamenje je letelo in ga ranilo.
Prihitita poročnik Steiner in desetnik Abram od polka 17 in rešita polkovnika iz rok množice.
Steiner je kasneje prejel papežev red svetega Jurija, Abram pa srebrno zaslužno kolajno.
Ker je Francija poslala pred papeževo trdnjavo Ancono vojno ladjo, je Avstrija svoje čete v Italiji pomnožila.
Do bojev ni prišlo.
Homatije so za nekaj časa prenehale.
Zasedanje dežel onstran Pada je trajalo od leta 1831 do 1834.
Hvala Lelj za vlozeno delo in cas. Dal si ogromno informacij. Ampak kaj je imela avstrijska vojska za delat v Neaplju? Ce se prav spomnim, so eno starejso sestro od Marie Antoinette porocili z neapeljskim kraljem, ampak zato Neapelj ne bi mogel biti avstrijski. Se pa spomnim, da sem v eni nadaljevanki videla, da je bila mlada Marija Terezija nekaj casa tam pri sorodnikih, (je mozno, da bi bil njen brat?) a se tocno ne spomnim kaksnih in da se je vracala cez hudo revne pokrajine (Slovenijo) - vse v blatu, ljudje razcapani, z micenimi lesenimi kolibami, res najhujsa revscina, nazaj na Dunaj, ko so jo poklicali. Sestra od mojega prapradeda se je porocila z nekom in njuna hci se je porocila v druzino, kjer je nekdo umrl kot vojak pri Mantovi, Zgleda, da je ta druzina bolj direktno tudi med mojimi predniki v eni drugi liniji. Zdelo se mi je cudno, da bi se Slovenci v tistem casu bojevali v Italiji. Zgleda, da so se res.
Zaradi soncarice je umrlo 7 vojakov? Kaj so imeli zimske plasce?
Pes iz Rima v Trst. 1 mesec in 10 dni. Koliko cevljev so zamenjali?
Tile Habsburzani in njihova Avstrija se mi zdi, da so bili kot danes ZDA: po celi Evropi so delali zdraho.
Pise da so zapustili papezevo drzavo. Je bil Vatikan kdaj vecji, kot je danes?
V Bologni smo bili kamlu potem, ko je na zelezniski postaji eksplodirala bomba. Uf, kako nas je bilo strah. Samo gledali smo cez rame, od kje nas bo kdo napadel.
Papezev polkovnik je bil Zamboni. Tu se tako rece vozilom za ciscenje ledu na drsaliscih.
Ampak o kaksnih hudih bitkah ne pise. Bolj zgleda, da so "delali red". Kdovekako je potem ta clovek umrl.
Zaradi soncarice je umrlo 7 vojakov? Kaj so imeli zimske plasce?
Pes iz Rima v Trst. 1 mesec in 10 dni. Koliko cevljev so zamenjali?
Tile Habsburzani in njihova Avstrija se mi zdi, da so bili kot danes ZDA: po celi Evropi so delali zdraho.
Pise da so zapustili papezevo drzavo. Je bil Vatikan kdaj vecji, kot je danes?
V Bologni smo bili kamlu potem, ko je na zelezniski postaji eksplodirala bomba. Uf, kako nas je bilo strah. Samo gledali smo cez rame, od kje nas bo kdo napadel.
Papezev polkovnik je bil Zamboni. Tu se tako rece vozilom za ciscenje ledu na drsaliscih.
Ampak o kaksnih hudih bitkah ne pise. Bolj zgleda, da so "delali red". Kdovekako je potem ta clovek umrl.
Lelj, spet imam vprasanje.
Johannes U. je bil ranjen 21. novembra 1914 v prvi svetovni vojni. Bil je Ersatzreservist. Pripadal je K. K. Landwehrinfanterieregiment 27. Wiki mu rece 27. domobranski pehotni polk. V tem polku je bilo 86% Slovencev in 14% drugih. Vprasanje: Mogoce ves, kdo bi bili ti drugi?
Namrec, Johannes je bil soimenjak babicinega brata, ampak ta brat je umrl pri 6 letih in pol za angino. Imel pa je bratrance z enakim imenom. Njihov priimek imajo danes v Sloveniji 4 ljudje. Sem pa nasla ta priimek na Slovaskem in Poljskem (zlasti tu) in tam imam v povezavi s to babico tudi genetske sorodnike. Jaz nekako mislim, da je bil ranjeni kaksen babicin bratranec ali bratranec v drugem kolenu. Podatki ne vkljucujejo Johannovih rojstnih podatkov.
My Heritage ima opombo, da seznam ranjenih in umrlih zajema ljudi, ki so bili rojeni na ozemljih danasnje Avstrije, Madzarske, Ceske (prej Bohemia ali Moravska), Poljska (prej Galicija), Ukrajina (prej Galicija), Hrvaska in Bosna in Hercegovina. Slovenijo so ocitno spregledali.
Johannes U. je bil ranjen 21. novembra 1914 v prvi svetovni vojni. Bil je Ersatzreservist. Pripadal je K. K. Landwehrinfanterieregiment 27. Wiki mu rece 27. domobranski pehotni polk. V tem polku je bilo 86% Slovencev in 14% drugih. Vprasanje: Mogoce ves, kdo bi bili ti drugi?
Namrec, Johannes je bil soimenjak babicinega brata, ampak ta brat je umrl pri 6 letih in pol za angino. Imel pa je bratrance z enakim imenom. Njihov priimek imajo danes v Sloveniji 4 ljudje. Sem pa nasla ta priimek na Slovaskem in Poljskem (zlasti tu) in tam imam v povezavi s to babico tudi genetske sorodnike. Jaz nekako mislim, da je bil ranjeni kaksen babicin bratranec ali bratranec v drugem kolenu. Podatki ne vkljucujejo Johannovih rojstnih podatkov.
My Heritage ima opombo, da seznam ranjenih in umrlih zajema ljudi, ki so bili rojeni na ozemljih danasnje Avstrije, Madzarske, Ceske (prej Bohemia ali Moravska), Poljska (prej Galicija), Ukrajina (prej Galicija), Hrvaska in Bosna in Hercegovina. Slovenijo so ocitno spregledali.
Lelj, in ce slucajno ves, kje bi ta polk takrat imel bitko, 21. novembbra 1914.
Lelj, se enega sem nasla
Alois U. Isti priimek, isti polk, podenota 6.k
Umrl Marec 1915
Alois U. Isti priimek, isti polk, podenota 6.k
Umrl Marec 1915
Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.
P.S.
A bo kdaj kaj novih slik?