0
Tole verzijo Alelujo sem ze slisala. Odlicno poje. Tudi nasa K.D. Lang ni od muh. Ampak cez Cohena ga ni. Oba Kanadcana. In Cohen je avtor pesmi. Njegov sin je v enem intervjuju rekel, da zivljenje z ocetom ni bilo Hallelujah.
K.D. Lang
Leonard Cohen pred smrtjo
Za pred skokom v posteljo:
In v drugi izvedbi.
K.D. Lang
Leonard Cohen pred smrtjo
Za pred skokom v posteljo:
In v drugi izvedbi.
0
Se ena od K.D. Lang. Stara ampak dobra. Pesem je norcevanje, ampak meni je vsec.
0
Meni čudovita. Klasika......
...in sedaj potrebujem tvojo skrito ljubezen...........
...in sedaj potrebujem tvojo skrito ljubezen...........
0
Od Cohena mama je bla rojena v Litvi, po ocetovi strani so bili Zidje iz vzhodne Poljske. Zelo zanimivo.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/leskova-mast/ leskova mast
Kdaj so jih pregnali? Za Lelja.Pisalo se je leto 1515
0
Napisi kaj vec. Lepo prosim. Hvala. Mogoce si ze pisal o tem, a se ne spomnim.
0
V Ljubljani so bili meščani Židom dolžni veliko denarja in je bilo nejlažje izgnati Žide. Cesar nemškega cesarstva je želel Židom pomagati, vendar so tudi v drugih deželah sovražili Žide in jim je ostala le Poljska.
0
JUDJE
Od stanov ločeni Judje so imeli za bivanje določeno Židovsko četrt vse do izgona leta 1515.
Nosili so ošiljen klobuk.
Kristjani niso smeli jesti z Judi jedi, ki so jih Judi pripravili.
Jude niso smeli vabiti na ženitovanje ali družinsko gostijo in niso se smeli kopati z Judom.
Od 12.00 velikega četrtka do velikonočne nedelje so morali imeti Judje vrata in okna zaprta in se niso smeli prikazati na cesti.
Judje niso smeli imeti krščanskih poslov, ki bi jedli njihov kruh in njihove jedi.
Sicer so bili izobčeni.
Kadar je Jud prisegal, je stal na svinjski koži, desno roko pa je do zapestja držal v knjigi z Mojzesovimi postavami.
Od stanov ločeni Judje so imeli za bivanje določeno Židovsko četrt vse do izgona leta 1515.
Nosili so ošiljen klobuk.
Kristjani niso smeli jesti z Judi jedi, ki so jih Judi pripravili.
Jude niso smeli vabiti na ženitovanje ali družinsko gostijo in niso se smeli kopati z Judom.
Od 12.00 velikega četrtka do velikonočne nedelje so morali imeti Judje vrata in okna zaprta in se niso smeli prikazati na cesti.
Judje niso smeli imeti krščanskih poslov, ki bi jedli njihov kruh in njihove jedi.
Sicer so bili izobčeni.
Kadar je Jud prisegal, je stal na svinjski koži, desno roko pa je do zapestja držal v knjigi z Mojzesovimi postavami.
0
Kdo jih je izgnal? Ljubljanski zupan ali so potrebovali dovoljenje z Dunaja?
0
Zanimivo, da so potrebovali dovoljenje. Mogoce ves, na kateri konec Poljske so jih pregnali? Ali so morali iti na Poljsko ali so sli tja po svoji zelji?
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/leskova-mast/ leskova mast
Zanimivo, da so potrebovali dovoljenje. Mogoce ves, na kateri konec Poljske so jih pregnali? Ali so morali iti na Poljskoi?
0
1. DEL
Na FTDNA sem pred par meseci odkrila skupino vec kot 60 zidovskih sorodnikov iz Poljse, Litve in Ukrajine, zato me ta tematika zelo zanima.
Prvi zapis o Zidih na Poljskem izvira ze iz sredine 10. stoletja. , Ibrahim Ibn-Jaqub, zidovski trgovec iz Spanije, ki je bila takrat pod muslimansko okupacijo, je prisel na Poljsko preko Slezije in prvi zabelezil takrat se majhno zidovsko skupnost na Poljskem. Ker Zidje v Evropi niso imeli pravice do zemlje, so namesto kmetje postali trgovci. Prekupcevali in uvazali/ izvazali so z blagom, se posebej z lanenim blagom, z zivalskimi kozami, kozuhi, voskom in kovinskimi predmeti in suznji.
Na svojih trgovskih potovanjih so obcasno ziveli v Gniznu, takratni poljski presolnici. Njihova prva stalna naselbina je bila v Przemyslu, ko so se tja konec 11. stoletja naselili izgnanci iz Prage. Poljski kralj Boleslav je v 12. stoletju prepoznal njihovo koristnost za razvijanje novih trgoskih poti in povecanje trgovine, zato jim je bil precej naklonjen. Poljska je prejela zakon, ki zidom daje dolocene pravice. Tako je Poljska postala zanje zazeljena dezela. Naseljevali so se zlasti okoli Krakowa, a tudi drugje, vse do Litve in Ukrajine. S trgovino jih je veliko obogatelo, dalec nad revscino domacih kmetov/ tlacanov, kralj pa jim je dal dodatne pravice. Sedaj so lahko kovali drzavni denar, pobirali so carino, mostnino, in neke vrste takratnih vinjet. Zaceli so posojati denar za nakupe in za gradnjo in v zameno vzeli varscino. Njihova prihodnost je zgledala svetla.
Na FTDNA sem pred par meseci odkrila skupino vec kot 60 zidovskih sorodnikov iz Poljse, Litve in Ukrajine, zato me ta tematika zelo zanima.
Prvi zapis o Zidih na Poljskem izvira ze iz sredine 10. stoletja. , Ibrahim Ibn-Jaqub, zidovski trgovec iz Spanije, ki je bila takrat pod muslimansko okupacijo, je prisel na Poljsko preko Slezije in prvi zabelezil takrat se majhno zidovsko skupnost na Poljskem. Ker Zidje v Evropi niso imeli pravice do zemlje, so namesto kmetje postali trgovci. Prekupcevali in uvazali/ izvazali so z blagom, se posebej z lanenim blagom, z zivalskimi kozami, kozuhi, voskom in kovinskimi predmeti in suznji.
Na svojih trgovskih potovanjih so obcasno ziveli v Gniznu, takratni poljski presolnici. Njihova prva stalna naselbina je bila v Przemyslu, ko so se tja konec 11. stoletja naselili izgnanci iz Prage. Poljski kralj Boleslav je v 12. stoletju prepoznal njihovo koristnost za razvijanje novih trgoskih poti in povecanje trgovine, zato jim je bil precej naklonjen. Poljska je prejela zakon, ki zidom daje dolocene pravice. Tako je Poljska postala zanje zazeljena dezela. Naseljevali so se zlasti okoli Krakowa, a tudi drugje, vse do Litve in Ukrajine. S trgovino jih je veliko obogatelo, dalec nad revscino domacih kmetov/ tlacanov, kralj pa jim je dal dodatne pravice. Sedaj so lahko kovali drzavni denar, pobirali so carino, mostnino, in neke vrste takratnih vinjet. Zaceli so posojati denar za nakupe in za gradnjo in v zameno vzeli varscino. Njihova prihodnost je zgledala svetla.
0
2. DEL
Vendar, ceprav so jim bili poljski kralji zelo naklonjeni, ker so razvijali ekonomijo, jim je katoliska cerkev nasprotovala, saj ocitno ni hotela, da ji kdo prevzame teritorij in ovcice in stem bogat dotok denarja. Katoliska cerkev je prisla na Poljsko malo pred Zidi in do 14 in 15. stoletja je bila ze dovolj mocna, da jih je lahko odkrito preganjala. Duhovniki so Zide obtozili, da morijo katolike zato, da se lahko napijejo njihove krvi. Kmalo zatem je prisla v Evropo tudi kuga, ki je sicer Poljski dolgo prizanasala zaradi redke poseljenosti, a koncno je prisla tudi tja. Zidje so bili obtozeni, da sirijo kugo. To je bilo olje na ogenj za revne Poljake, ki so zaceli napadati Zide. Kljub temu jim je bilo na Poljskem bolj dobro in bolj varno kot v Zahodni Evropi, zato so se se vedno doseljevali.
Konec 15. stoletja so evropske drzave zacele Zide sistematicno izganjati. Najprej Spanija kolubovega leta 1492. Sledile so Avstrija, kot nam je povedal Lelj, nato Madzarska in Nemcija. Kljub temu je prisel v veljavo rek, da je Poljska nebesa za Zide. Ocenjuje se, da je v 16. stoletju 3/4 evropskih Zidov zivelo na Poljskem. Zaceli so se doseljevati tudi Zidje iz Italije, grsko govoreci Zidje iz Ottomanskega imperija (Turcija), ki so se umaikali muslimanom, in celo z Bliznjega Vzhoda. V tem casu je bila Poljska v skupni drzavi z Litvo in skupno sta imeli pod sabo velik del centralne in vzhodne Evrope.
Vendar, ceprav so jim bili poljski kralji zelo naklonjeni, ker so razvijali ekonomijo, jim je katoliska cerkev nasprotovala, saj ocitno ni hotela, da ji kdo prevzame teritorij in ovcice in stem bogat dotok denarja. Katoliska cerkev je prisla na Poljsko malo pred Zidi in do 14 in 15. stoletja je bila ze dovolj mocna, da jih je lahko odkrito preganjala. Duhovniki so Zide obtozili, da morijo katolike zato, da se lahko napijejo njihove krvi. Kmalo zatem je prisla v Evropo tudi kuga, ki je sicer Poljski dolgo prizanasala zaradi redke poseljenosti, a koncno je prisla tudi tja. Zidje so bili obtozeni, da sirijo kugo. To je bilo olje na ogenj za revne Poljake, ki so zaceli napadati Zide. Kljub temu jim je bilo na Poljskem bolj dobro in bolj varno kot v Zahodni Evropi, zato so se se vedno doseljevali.
Konec 15. stoletja so evropske drzave zacele Zide sistematicno izganjati. Najprej Spanija kolubovega leta 1492. Sledile so Avstrija, kot nam je povedal Lelj, nato Madzarska in Nemcija. Kljub temu je prisel v veljavo rek, da je Poljska nebesa za Zide. Ocenjuje se, da je v 16. stoletju 3/4 evropskih Zidov zivelo na Poljskem. Zaceli so se doseljevati tudi Zidje iz Italije, grsko govoreci Zidje iz Ottomanskega imperija (Turcija), ki so se umaikali muslimanom, in celo z Bliznjega Vzhoda. V tem casu je bila Poljska v skupni drzavi z Litvo in skupno sta imeli pod sabo velik del centralne in vzhodne Evrope.
0
3. in zadnji del
Po 30-letni vojni, ki se je koncala sredi 17. stoletja, so se casi zaceli sprminjati. Sledile so se druge vojne, upori Lozakov v danasnji Ukrajini in prebivalstvo se je zmanjsalo za okoli 1/3. Svedska je napadla Poljsko, zidovski center Krakow so porusili skoraj do tal. Sledile so se epidemije, ki so zdesetkalo prebivalstvo. Tudi to obdobje se je koncalo s premirjem med Zidi in katolisko cerkvijo. Pisci porocajo o skupnem popivanju Zidov in Poljakov, o ljubezenskih zvezah med Zidi in Poljaki (sem vedela!) To relativno mirno obdobje se je koncalo, ko so Ukrajinci pobili vec poljskih plemicev. Sledile so vojne in Poljsko so si do konca 18. stoletja 3x med sabo razdelili nemski Prusi, Avstrija in Rusija.
Do tu bo vec kot dovolj. (Kako sem sovrazila zgodovino v gimnaziji!)
Po 30-letni vojni, ki se je koncala sredi 17. stoletja, so se casi zaceli sprminjati. Sledile so se druge vojne, upori Lozakov v danasnji Ukrajini in prebivalstvo se je zmanjsalo za okoli 1/3. Svedska je napadla Poljsko, zidovski center Krakow so porusili skoraj do tal. Sledile so se epidemije, ki so zdesetkalo prebivalstvo. Tudi to obdobje se je koncalo s premirjem med Zidi in katolisko cerkvijo. Pisci porocajo o skupnem popivanju Zidov in Poljakov, o ljubezenskih zvezah med Zidi in Poljaki (sem vedela!) To relativno mirno obdobje se je koncalo, ko so Ukrajinci pobili vec poljskih plemicev. Sledile so vojne in Poljsko so si do konca 18. stoletja 3x med sabo razdelili nemski Prusi, Avstrija in Rusija.
Do tu bo vec kot dovolj. (Kako sem sovrazila zgodovino v gimnaziji!)
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
15.04.2024 ob 19:09