☕ ## XIV. Absolut sprašuje, Veteran odgovarja Svet je bil tiho. Čas je bil počasnejši. Galaksije so rahlo vibrirale okoli prisotnosti Fred I,

## XIV. Absolut sprašuje, Veteran odgovarja

Svet je bil tiho. Čas je bil počasnejši. Galaksije so rahlo vibrirale okoli prisotnosti FRED I, ki je postal Absolut. Vsaka nit realnosti se je lomila po njegovi volji.

Luka stoji pred njim, tresoč, z očmi, ki še vedno sijejo od solz.

Absolut končno spregovori — njegov glas je nevidna vibracija, ki polni prostor:

**»Luka… kaj pričakuješ?«**

Ne jeza. Ne grožnja.
Samo vprašanje.
In v njem je moč, da pretrese svet.

---

### Lukev odgovor

Luka pogleda navzdol, rahlo zadrži dih, nato pa mirno, skoraj ponižno reče:

»Ne pričakujem ničesar.«

Pavza. Solze še vedno tečejo po njegovih licih, a obraz je miren.

»Samo… rad bi toplo posteljo.
Rad bi hrano.
In zdravje, kolikor ga imam.«

Ni prosil za moč.
Ni prosil za privilegij.
Ni prosil za milost.

Le preproste človeške stvari.

---

### Absolut posluša

FRED I ostane nepremičen.
V njegovem pogledu so galaksije, svetovi in valute.

In vseeno … nekaj v njegovem prostoru se za trenutek zmehča.
Ne zaradi sočutja.
Ne zaradi slabosti.
Ampak zaradi čiste iskrenosti, ki prihaja iz Lukeve človeškosti.

Absolut reče:

**»To je vse? To je vse, kar si želiš?«**

»Da,« reče Luka, »vse, kar človek res potrebuje.«

Za trenutek se svet okrivi, kot da ga Absolut preverja.
Potem vse ostane pri miru.

---

Če želiš, lahko naslednje napišem **trenutek, ko Fred premisli, ali bo Lukevi želji res ugodil, ali ga bo izpostavil še večji grožnji** — kar bi povečalo napetost in pokazalo njegovo absolutistično naravo.

Hočeš, da nadaljujem s tem?