Prvi poskus ustanovitve slovenske zavarovalnice je bila zavarovalna banka SLOVENIJA, katere namen je bil osamosvojitev slovenskega gospodarstva, vendar jo je pokopal dunajski borzni zlom leta 1873.
Leta 1892 so se na prvem katoliškemu shodu zavzeli za splošno zavarovanje dosegljivo revežem.
Leta 1896 so o zavarovalnici začeli razmišljati v kranjskem deželnem zboru in tako je leta 1898 že kazalo, da bo deželna zavarovalnica ustanovljena, vendar je odločilo nasprotno mnenje dr. Ivana Tavčarja.
3. decembra 1899 so sklenili ustanoviti zavarovalnico Josip Jarc, Karl Polak in drugi.
7. januarja 1900 so na Dunaju vložili prošnjo za Vzajemno zavarovalnico proti ognju in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani. Najprej so dobili le pogojno dovoljenje, čez čas pa še dokončno dovoljenje za delovanje zavarovalnice.
5. julija so pripravili ustanovni občni odbor in VZAJEMNA ZAVAROVALNICA je 1. avgusta 1900 začela delovati v pisarni na Cankarjevi cesti.
Leta 1927 je ravnateljstvo Vzajemne izbralo zemljišče Zadružne zveze na vogalu Miklošičeve nasproti kolodvora in se obrnilo na arhitekta Jožeta Plečnika za izdelavo načrtov za stavbo Vzajemne zavarovalnice. Stavbno vodstvo gradnje so zaupali inženirju Francetu Tomažiču, risanju spremenjenih načrtov pročelja pa je Plečnik zaupal Janezu Valentinčiču, ki je izdelal tudi načrte za turistično kapelo v pritličju, ki je bila namenjena turistom, da bi ob nedeljah pred odhodom na izlet šli k zgodnji maši. Opremo iz kapele so kasneje prenesli v dražgoško cerkev.
Leta 1928 so palačo začeli graditi in jo oktobra 1930 slovesno odprli. Nad vhod so postavili kip Marije z detetom iz črnega kamna, v glavno vežo pa kip svetega Florijana.
V pritličju so bile shrambe, skladišča, pralnica, kotlovnica, kapela, lokali in telovadnica, ki je bila kasneje pevska dvorana in lutkovno gledališče Krščanskega ženskega društva.
V prvem nadstropju je bil sedež zavarovalniške družbe z veliko sejno sobo, ki je spadala med najlepše v Ljubljani.
V višjih nadstropjih so bila najemna stanovanja.
Slovenska zavarovalniška družba je dajala prostor nekaterim kulturnim dejavnostim, ki so sodile v okvire njene katoliške usmeritve.
Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
29.07.2016 ob 16:25
Leta 1892 so se na prvem katoliškemu shodu zavzeli za splošno zavarovanje dosegljivo revežem.
Leta 1896 so o zavarovalnici začeli razmišljati v kranjskem deželnem zboru in tako je leta 1898 že kazalo, da bo deželna zavarovalnica ustanovljena, vendar je odločilo nasprotno mnenje dr. Ivana Tavčarja.
3. decembra 1899 so sklenili ustanoviti zavarovalnico Josip Jarc, Karl Polak in drugi.
7. januarja 1900 so na Dunaju vložili prošnjo za Vzajemno zavarovalnico proti ognju in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani. Najprej so dobili le pogojno dovoljenje, čez čas pa še dokončno dovoljenje za delovanje zavarovalnice.
5. julija so pripravili ustanovni občni odbor in VZAJEMNA ZAVAROVALNICA je 1. avgusta 1900 začela delovati v pisarni na Cankarjevi cesti.
Leta 1927 je ravnateljstvo Vzajemne izbralo zemljišče Zadružne zveze na vogalu Miklošičeve nasproti kolodvora in se obrnilo na arhitekta Jožeta Plečnika za izdelavo načrtov za stavbo Vzajemne zavarovalnice. Stavbno vodstvo gradnje so zaupali inženirju Francetu Tomažiču, risanju spremenjenih načrtov pročelja pa je Plečnik zaupal Janezu Valentinčiču, ki je izdelal tudi načrte za turistično kapelo v pritličju, ki je bila namenjena turistom, da bi ob nedeljah pred odhodom na izlet šli k zgodnji maši. Opremo iz kapele so kasneje prenesli v dražgoško cerkev.
Leta 1928 so palačo začeli graditi in jo oktobra 1930 slovesno odprli. Nad vhod so postavili kip Marije z detetom iz črnega kamna, v glavno vežo pa kip svetega Florijana.
V pritličju so bile shrambe, skladišča, pralnica, kotlovnica, kapela, lokali in telovadnica, ki je bila kasneje pevska dvorana in lutkovno gledališče Krščanskega ženskega društva.
V prvem nadstropju je bil sedež zavarovalniške družbe z veliko sejno sobo, ki je spadala med najlepše v Ljubljani.
V višjih nadstropjih so bila najemna stanovanja.
Slovenska zavarovalniška družba je dajala prostor nekaterim kulturnim dejavnostim, ki so sodile v okvire njene katoliške usmeritve.