☕ Vreme, ki je spremenilo svet (Titanic)

Morda je ravno vreme 15. aprila 1912 botrovalo temu, da je usodna ledena gora izginila in se je https://sl.wikipedia.org/wiki/RMS_Titanic Titanic potopil. Tim Maltin že 25 let raziskuje okoliščine njegovega potopa.

http://static.bbc.co.uk/history/img/ic/640/images/resources/histories/titanic.jpg


Leta 1909 je družba White Star Line v Belfastu gradila Titanic. Bil naj bi najrazkošnjejši in najvarnejši na svetu. Imel je 16 vodotesnih predelkov in čeprav bi bili štirje polni vode, bi lahko ladja še vedno plula. Govorili so tudi, da bi ga lahko razkosali na 3 dele, pa bi se še obdržal na gladini.
12. aprila 1912 je Titanic odplul na svojo prvo vožnjo od Southamptona do New Yorka. Kmalu je kapitan začel dobivati poročila o ledenih gorah na njegovi poti, kar ni bilo nič nenavadnega.
Voda v Atlantiku se stalno premika. Mrzla voda iz arktičnega kroga, ki teče proti jugu, se imenuje Labradorski tok. Pri Novi Fundlandiji se sreča s toplim Zalivskim tokom, ki teče proti severu.

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/db/Grand_Banks.png

Včasih se zgodi, da se Labradorski tok pomakne bolj proti jugu, zato mrzla voda teče daleč v pomorsko plovno pot. To pomeni, da tudi ledene gore, ki nastanejo na Grenlandiji in se ob bibavici odlomijo, priplavajo južneje. Aprila 1912 je mrzel tok potekal zelo južno in zaradi nizke temperature je bilo na plovni poti ogromno ledenih gor. Kapitan Titanica se je zavedal nevarnosti, a ga ni skrbelo. Ladja je imela tudi napreden komunikacijski sistem, brezžični telegraf, ki je lahko oddajal in sprejemal sporočila do 800 km daleč.
Tudi najmanjše ledene gore, dolge le 10 m, lahko naredijo škodo na ladji. Te radarji tudi težko zaznajo. A 300-400 m dolge ledene gore je težko spregledati. A na Titanicu se je to zgodilo.

Zgodovinar Tim Maltin je dolga leta preučeval ladijske dnevnike in zaključil, da se je nesreča morda zgodila zaradi vremenskih razmer.
Leta 1912 je Labradorski tok tekel bolj proti jugu, tudi ledene gore so priplule južneje. Ob normalnih razmerah pride le 4% ledenih gor na plovno pot, večina se jih pa ujame v manjših tokovih ali pa nasedejo na skalnatih obalah Nove Fundlandije in se tam stopijo.
Januarja 1912 so bili Zemlja, Sonce in Luna poravnani in tudi najbližje v zadnjih 1700 letih, kar je povzročilo izjemno visoko plimo. Nasedle ledene gore na obali Nove Fundlandije so se dvignile in plule z Labradorskim tokom v plovno pot, zato je bilo tisto leto ogromno ledenih gor, ki so ogrožale ladje. A ladje bi večje ledene gore le morale opaziti.

Ob koncu dneva 14. aprila se je zelo ohladilo, kar je bilo nenavadno za ta pas. Titanic je zaplul v hladnejše vode Labradorskega toka, 650 km od kopnega. Na mestu potopa je bilo tisto noč 1039 milibarov tlaka-to je bil takrat najvišji tlak na severni polobli. Visok zračni tlak je povzročil tudi mirno noč.
Topli Zalivski tok je ogrel zrak nad sabo, hladen Labradorski tok pa je hladil zrak nad vodo. Tisto noč ni bilo vetra, ki bi med sabo pomešal plasti toplega in hladnega zraka nad vodo, zato je Titanic priplul v območje, kjer je tekel hladen Labradorski tok, nad njim je bil pas hladnega zraka, nad njim pa pokrov toplega zraka, kot posledica ogrevanja ozračja nad Zalivskim tokom, ki je hladnejši zrak zadrževal spodaj.

https://encrypted-tbn0.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcRbbW8cGFMceh0SbzGJyOVinn7JscGd_XyJ_S0eFH4qDv1LqGSfIQ
https://thumbs-prod.si-cdn.com/HEhGqpaJ_S_vEDD2DcNKRJ0m12I=/800x0/filters:no_upscale()/https://public-media.smithsonianmag.com/filer/Titanic-Optical-Illustion-1.jpg


https://sl.wikipedia.org/wiki/Toplotni_preobrat Temperaturne inverzije so pogoste, navadno jih spremlja megla. Pogoste so v arktičnem krogu ali na območjih s hladno vodo. Tisto noč je bila inverzija tako močna, da je povzročila nenavaden pojav, imenovan zgornje zračno zrcaljenje. ( https://sl.wikipedia.org/wiki/Fatamorgana Fatamorgana. ) Zaradi zrcaljenja pred Titanicom se ledene gore mogoče sploh ni videlo.

Naredili so poskus, s katerim so ponazorili učinek zrcaljenja. V tank vode so nalili vodo, nato pa še vodo pomešano z veliko sladkorja, ki se je zaradi gostote "usedla" na dno. Navadna voda predstavlja zgornji, topel zrak, sladkana voda pa spodnji, hladnejši zrak. V tank so posvetili z laserjem in žarek se je ukrivil proti sladkani vodi.
https://4.bp.blogspot.com/-hjAwLmguj3o/V6kJUG4WQnI/AAAAAAAAAJU/7RQ7beGwBbAahbC6xlM-xziFzgjQEYdTACLcB/s1600/laserbend1.jpg

Navadno opazovalci vidijo morje v ravni črti, naravnost do obzorja. Zaradi lomljenja svetlobe pa so videli veliko dlje od obzorja. Skozi oči opazovalca je slika dvignjena, ustvari se lažno obzorje, veliko višje od pravega. Opazovalci na Titanicu so tisti dan na obzorju opazili nenavadno meglico-če ima Maltin prav, jih je zavedlo zrcaljenje. Morda so videli celo do 130 km daleč, a ker je čist zrak svetlobo razpršil, so na obzorju opazili meglico.
V noči brez mesečine (kot je bila noč s 14. na 15. april) bi opazovalci ledeno goro opazili le, če bi videli njen obris pred zvezdami. Gora sama bi zakrila nebo in na tistem delu bi bilo nebo črno, brez zvezd. A ker jih je verjetno tisto noč zavedlo zrcaljenje, je bilo navidezno obzorje višje od pravega in plavajoča ledena gora ni zakrila zvezd ( za njo je bilo navidezno morje).
https://throughthelookingflask.files.wordpress.com/2013/04/titanic-mirage-iceberg.jpg

To zavajajočo vremensko ukano lažje opazimo pri dnevni svetlobi. Zračno zrcaljenje sliko popači, jo obrne in ustvari visoko obzorje.
http://www.inkfreenews.com/wp-content/uploads/2015/04/mirage-diagram.jpg
http://static.panoramio.com/photos/original/24390175.jpg

45.000 tonska ladja bi imela pri polni hitrosti zavorno pot dolgo 800 m. Ko so na Titanicu zagledali ledeno goro, je bila od njih oddaljena le 400 m. Skušali so jo obpluti, a je bilo prepozno. Ledena gora je preluknjala 5 predelkov na Titanicu in čez 2 uri in 40 minut je potonil.
Marlin meni, da Titanic ni potonil zaradi same gradnje, takrat je bil ena najvarnejših ladij. In tudi danes bi vsaka ladja ob takem trku potonila.
Po nesreči so uvedli spremembe: ladje imajo dovolj čolnov za vse potnike in ustanovili so mednarodno službo za nadzor ledu, ki poročajo o premikih ledu.

Kapitan ladje Queen Mary 2 Christopher Wells pravi, da se z zgornjim zračnim zrcaljenjem srečujejo pogosto. Z mosta vidijo 20-22 km daleč, kopno celo na 40 km, ob temperaturni inverziji pa celo do 80-100 km daleč. Takrat gledajo onkraj obzorja.

Povzetek po dokumentarni oddaji.
http://www.cvek123.com/igor-antic-titanic-mit-in-resnica.html Titanic: Mit in resnica