Hec, kako je sedaj drugače. In bi rekla, slabše oz težje.
V mojih časih smo se gibali večinoma v lastnih soseskah in znotraj kroga iz šole. Obšolske dejavnosti so bile redke.Če si koga izven tega spoznal, je bil zate nepopisan list. Tudi nisi mogel nikogar vprašat kaj o njem, ker nisi vedel, kdo ga sploh pozna. Mogoče si zvedel kakšno osnovno informacijo, da je iz XY šole, pa da živi za Bežigradom, in to je to. In par se je sveže lepo spoznaval.
Danes?
Primer. Nekomu je neko dekle všeč, jo vidi v družbi neke druge punce, za katero slučajno ve, kako ji je ime, pogugla to punco, vidi na FB, da je med prijatelji te punce njegov znanec, njega vpraša če lahko kolegico vpraša, itn itn. Kmalu dobi ime, internet pa vrže fotke, podatke o prejšnjih šolah, tekmovanjih, itn. Punca tudi dobi povratno info, da se fant zanima zanjo, v 5 minutah ga prečekira in preskenira. Je gimnazijski sošolec njene osnovnošolske sošolke in trenira v istem klubu kot bivši sošolec, njegova bivša je bila xy .... izve vse.
Ko si tedva v živo prvič rečeta živjo, imata praktično že podatke, vredne kakšne CIE ....
Hahaha dober opis. Mogoče je danes res že tako ja. V mojih najstniških letih smo bili precej preko neta povezan ne pa tako kot danes. In vseeno so ravno zaradi raznih spletnih strani spoznali precej novih ljudi. Se spomnim kar nekaj zmenkov s tipi iz neta. Večinoma je bilo itak samo za smejat ampak spomini so zabavni in lepi, kar tudi šteje. Najbolj podn je bil zmenek s tipomiz neta ki mi je cel teden pisal pesmice, potem sva pla na zmenek mi je prinesel vrtnico. Po zmenku sem šla s prijateli v kino, nisem mu pa nič povedala. Ko je zvedel me je napizidil kaj se grem da brez njegove vednosti hodim okoli in da grem itak lahko samo z njemu nič več frendov. Kaj se je zgodilo potem je najbrž jasno... Ja vse vrste čudakov se najde na netu. Hvala bogu so to večinoma čudaki iz drugega kraja in lahko brez problema utonejo v brezno pozabe. S sosedom bi bilo to težje 😉
To, ta mladina, okoli 20, se - kot vem - ne gre ravno zmenkov preko neta. Jim pa služi za čekiranje podatkov. Meni je to strašljivo. S kom si hodil, rezultati s tekmovanj, tvoje žureske fotke na strani tvojih kolegov pa kakšnega Cirkusa, šole, kaj si kje komentiral .... vse nekej ostane in je na dosegu.
Mene ni nikjer ne na FB niti na kakšnem drugem takem sran.ju, ostajam skrivnostnež 🙂
Hm, ampak nisi več 20 let star, a ne? 😉
Sem 19 pa me ni na fb. Torej ...
Kaj torej ? pomeni da tudi norčki imajo pravico do življenja 😉
0
fiddlesticks 30.01.2015 ob 7:13
Pazi, kaj pises na fb in drugje, ker sluzbe preverjajo kandidate in spijonirajo za svojimi zaposlenimi.
0
j.a.p. 30.01.2015 ob 8:22
Če koga od mladih ni na FB dandanes, je kot da ga ni! Vsaj tako mladi dandanes razmišljajo.
Sama vidim veliko pozitivnega v tem, je pa toliko pasti, da glava peče. Tukaj je pa vloga staršev, da mlade podučijo in jih opozorijo nanje.
Prav zanimivo je poslušati mladež...na trenutke svetlobna leta od nas malo manj mladih, včasih pojma nimam, za kaj gre. Me pa žalosti, ko vidim, kot npr. zadnjič v kafiču...z možem sva ohoho let skupaj, pa si imava še vedno kaj za povedat ob kavici, pa sem opazovala 2 para zgodnjih 20ih...naročijo, potem pa vsi štirje svoje telefone ven in kloftajo.
Me pa najbolj skrbi, kot pravi fiddlesticks...saj se niti zavedajo ne, kako podjetja preverjajo, koga bodo zaposlila...vse vidijo!
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
29.01.2015 ob 12:25
V mojih časih smo se gibali večinoma v lastnih soseskah in znotraj kroga iz šole. Obšolske dejavnosti so bile redke.Če si koga izven tega spoznal, je bil zate nepopisan list. Tudi nisi mogel nikogar vprašat kaj o njem, ker nisi vedel, kdo ga sploh pozna. Mogoče si zvedel kakšno osnovno informacijo, da je iz XY šole, pa da živi za Bežigradom, in to je to. In par se je sveže lepo spoznaval.
Danes?
Primer. Nekomu je neko dekle všeč, jo vidi v družbi neke druge punce, za katero slučajno ve, kako ji je ime, pogugla to punco, vidi na FB, da je med prijatelji te punce njegov znanec, njega vpraša če lahko kolegico vpraša, itn itn. Kmalu dobi ime, internet pa vrže fotke, podatke o prejšnjih šolah, tekmovanjih, itn. Punca tudi dobi povratno info, da se fant zanima zanjo, v 5 minutah ga prečekira in preskenira. Je gimnazijski sošolec njene osnovnošolske sošolke in trenira v istem klubu kot bivši sošolec, njegova bivša je bila xy .... izve vse.
Ko si tedva v živo prvič rečeta živjo, imata praktično že podatke, vredne kakšne CIE ....