☕ Vojna

28. JUNIJ 1914
Umor prestolonaslednika Franca Ferdinanda in žene Sofije.

https://kritikakonservativna.files.wordpress.com/2014/06/franzferdinand.jpg

23. JULIJ 1914
Avstro – Ogrska izročila ultimat srbski vladi.

25. JULIJ 1914
Cesar Franc Jožef I. podpisal odlok o delni mobilizaciji monarhije za primer B (Balkan).

28. JULIJ 1914
Avstro – Ogrska napove vojno Kraljevini Srbiji.

31. JULIJ 1914
Ko se je izkazalo, da to ne bo le vojna s Srbijo, ampak spopad evropskih velesil je cesar razglasil splošno mobilizacijo. Medtem je še potekala delna mobilizacija in prevoz enot na srbsko mejo.

4. AVGUST 1914
Začetek splošne mobilizacije.
Del vojaških enot na poti proti Srbiji so preusmerili v Galicijo.
V 3 tednih je bilo vpoklicanih 2,9 milijona rezervistov. Redna vojska je imela 450.000 mož. Z mobilizacijo se je povečala na 3.350.000 mož.
Na vzhodno in srbsko bojišče so prepeljali 2 milijona mož.
Proti Rusiji je odšlo 11 korpusov. Med njimi je bil tudi graški 3. korpus s slovenskimi vojaki.
Proti Srbiji je odšlo 7 korpusov.

Zaradi nevarnosti Italije so alpske zaporne utrdbe prešle v najvišjo bojno pripravljenost.
V miru so bile Koroške utrdbe podrejene poveljstvu v Celovcu, z mobilizacijo pa so postale samostojne.

20. AVGUST 1914
Končana mobilizacija.
Konec avgusta se je izkazalo, da bo Italija še nekaj časa nevtralna. Stopnjo bojne pripravljenosti so v utrdbah zmanjšali. Vojne posadke so zamenjale varnostne posadke, ki so bile manjše.
Četo ljubljanskega gorskega polka so poslali na rusko bojišče.
Polna skladišča streliva v utrdbah so ostala zaradi strahu, da bi Italija vstopila v vojno 20. Septembra, na obletnico zasedbe Rima.
20. septembra 1870 so v Rim vkorakale čete italijanskega kraljestva in zaključile združevanje Italije. V bojih je umrlo 19 papeževih vojakov in 49 vojakov italijanskega kraljestva.

20. SEPTEMBER 1914
Napada Italije ni bilo.

23. SEPTEMBER 1914
Izdan ukaz, da morajo Koroške utrdbe strelivo, razen majhne varnostne zaloge, poslati na železniško postajo v Trbiž.
Ker je Avstro – Ogrska pričakovala, da bo vojna s Srbijo kratka in ker se je spopad razvil v svetovno vojno jeto povzročilo hudo krizo z oskrbo z granatami.
Avstro – Ogrska industrija ni bila zmožna sproti izdelovati streliva za topništvo, tako je bilo prvi mesec vojne dobavljeno le 55.000 granat od zahtevanih 377.000 granat.
Medtem so bile v Galiciji in Srbiji že porabljene vse zaloge, zato je poveljstvo vojske postrgalo vse zaloge v utrdbah.
Mesečna proizvodnja do konca leta 1914 ni presegla 100.000 granat.

28. SEPTEMBER 1914
V Inženirski direkciji Celovec so dokončali načrt posodobitve in razširitve Bovške zapore.
V načrtu je Bovška zapora zasnovana kot vrsta utrjenih objektov, ki jih povezuje pas žičnih ovir.
Veriga se je začela z utrjeno topniško opazovalnico KOTA 1313 pod Rombonom, kjer bi bila posadka 38 mož oboroženih s puškami in mitraljezom M4.

Utrdba KLUŽE bi obdržala eden 12cm top M80 in 8 mitraljezov M4. V utrdbi bi bilo 182 mož.

Utrdba Fort Hermann bi obdržala 12cm topa v robnih topniških kazematah, obe oklepni havbici in mitraljeza M7 v kaverni pod utrdbo. V utrdbi bi bilo 200 mož.

Naslednja utrjena točka bi bila topniška opazovalnica KOTA 1127 na Slemenu. Tam bi bilo 63 mož s puškami in mitraljezom M4. Za osvetljevanje dostopov bi imeli 25cm acetilenski žaromet. V bližini bi bila še dva 9cm poljska topa M75/96 zunanje baterije utrdbe Kluže. Nad opazovalnico bi bila na vrhu Slemena radijska postaja, optični telegraf in poveljniško mesto poveljnika zapore s posadko 14 mož. Na pobočjih Svinjaka, 800 metrov zahodno od kote 1127 bi nad kmetijo Tonc postavili prevozni 60 cm električni žaromet, ki bi ga napajal generatorski voz.

Utrdba KAL bi bila na uravnavi pod Velikim Čelom na pobočjih Svinjaka nad vasjo Kal – Koritnica na koti 678. V njej bi bilo pehotno oporišče 220 mož, ki bi bili oboroženi s puškami in mitraljezom M7. Tu bi bila tudi dva 12cm topa M80 iz utrdbe Kluže.

BATERIJA HUM bi bila 700 metrov vzhodno od utrdbe Kal na pobočjih Svinjaka. Tu bi bila 12cm topa M96 iz utrdbe Fort Hermann.

Utrdba KRŠOVEC SEVER bi bila nad desnim bregom Soče na Jazbini nad Kršovcem.

Utrdba KRŠOVEC JUG bi bila na nasprotnem bregu Soče okoli kote 561 na robu stene nad Sočo pri Kršovcu.

10. OKTOBER 1914
V Rohrovem poveljstvu so preučili načrt Bovške zapore in ga odobrili ter ukazali začetek del.
Gradnjo položajev in dolbenje kavern so začeli takoj, vendar so se dela zaradi zime in pomanjkanja vrtalnih strojev zavlekla v pomlad 1915.

24. OKTOBER 1914
Po tem, ko je general Rohr obiskal vse Koroške utrdbe so se v Rohrovem poveljstvu glede na slabe izkušnje obstreljevanja utrdb Przemysl in Vermač odločili, da razorožijo zastarele utrdbe.
Za popolno razorožitev so se odločili za utrdbe Rabeljsko jezero, Baterijo Predel in Bovške Kluže. Delno pa so razorožili utrdbi Fort Hensel in Fort Hermann. General Rohr je ukazal, da se za topove iz utrdb pripravijo bližnji položaji v kavernah.

23. MAJ 1915
Vojna napoved Italije.
V Avstro – Ogrskih utrdbah so se oglasili alarmni zvonci.
Častniki so postrojili posadke in prebrali cesarjev razglas MOJIM NARODOM.
Branje se je zaključilo s pozdravom HURA! HURA! HURA! in odhodom na bojne položaje.

24. MAJ 1915
Prvi dan vojne so vojaške oblasti ukazale izselitev Loga Čezsoškega, Dvora, Bovca, Plužne, Čezsoče, Kala, Koritnice in Jablenice.
Zaplenili so konje in vozove, zato je marsikateri begunec moral peš v izgnanstvo.
Poveljstvo Bovške zapore je imelo na voljo le nekaj orožnikov in 50 črnovojnikov za stražo in nadzor cest.
Italijani so ob Učji prodrli do Žage, zasedli Log Čezsoški, Srpenico in Trnovo ter se povezali z enotami, ki so zasedle Kobarid.
Pri Žagi so se ustavili vse do 14. avgusta 1915, ker so se preveč bali topov Bovške zapore.

Avstro – Ogrska vojska z malo enotami ni mogla braniti grebena Polovnik, zato so se umaknili na greben Krn – Krnčica – Oblo brdo – Vršič – Kal.
Tako so Italijani dobili planino Jama, kjer so zgradili topniško opazovalnico. Od tam so z razdalje 7.000 metrov lahko prek telefona popravljali zadetke granat na utrdbo Fort Hermann. S tem je bila zapečatena usoda utrdbe Fort Hermann.

18. JULIJ 1915
Italijani uradno začeli obstreljevati Bovško zaporo in ocenili, da je bojna sposobnost utrdb zelo majhna.

20. JULIJ 1915
Potem, ko je generalmajor Paul von Nagy izgubil Krn in krnski greben so njegovo 20. honvedsko divizijo in ogrski VII. korpus preselili na Kras.
Vendar je tudi tu 20. Julija 1915 divizija izgubila vrh Šmihela, ki ga je branila. Šele protinapad Avstro – Ogrskih rezervnih enot je nagnal Italijane z vrha.

22. JULIJ 1915
Zaradi nesposobnosti na Krnu in na Šmihelu je Borojević Nagyja odstavil.
Nagy je uporabil zveze in dobil septembra 1915 poveljstvo 40. honvedske pehotne divizije, 17. avgusta 1917 postal feldmaršallajtnant in leta 1918 celo prejel red Marije Terezije.

Namesto 20. honvedske divizije je v območje Bovške zapore prišla 44. domobranska strelska divizija, ki ji je poveljeval generalmajor Josef Nemeczek. Po njem so poimenovali most čez Krajcarico pri Logu v Trenti na novi cesti čez Vršič in skozi Trento, ki je bil zgrajen leta 1915.
Divizija je bila sestavljena iz 87. strelske brigade in 44. strelske brigade.
V 44. strelski brigadi sta bila ljubljanski in celovški strelski polk.

AVGUST 1915
Celotno območje koroške meje so razdelili na štiri dele.
Odsek IV so bile Bovške utrdbe in območje od Rombona do Krna.

12. AVGUST 1915
Italijani začeli ofenzivo.
2 dni so topniško obstreljevali Avstro – Ogrske utrdbe in položaje.
Uporabili so baterijo topov 149G in baterijo dveh havbic 305/17 pri Žagi, dve bateriji topov 149G pri planini Zapleč, baterijo havbic 210mm pri Srpenici in težko havbico 305/17 pri Kobaridu, ki so jo kmalu premestili v Trnovo.

14. AVGUST 1915
Del Tolminskega mostišča med Rombonom in Seli pri Volčah je napadla italijanska pehota.
Napadi so spodleteli.

V Bovški kotlini so bersaljerski polk in vojaki pehotne brigade zasedli južni in zahodni rob kotline.

18. AVGUST 1915
Rojstni dan cesarja Franca Jožefa I.

http://ars.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/12/audienzzi_kfj85_md037787_ek_ecirgb-740x1009.jpg

19. AVGUST 1915
Italijani so se začeli bližati Bovcu pod ognjem topov s Svinjaka in topništva 44. strelske divizije.

23. AVGUST 1915
Italijani so brez boja zasedli Bovec.
Napade proti Klužam in Kalu – Koritnici so ustavili topovi s Svinjaka in topništvo 44. strelske divizije.

Italijani so se odločili za napad na Rombon, da bi se lahko z vrha spustili v zaledje Kluž in uničili Bovško zaporo.
S planine Gozdec je proti planini Goričica krenil bataljon alpinov, s planine Krnice proti Čuklji pa posebni bataljon Bes.

Območje so branili vojaki tržaškega 20. lovskega bataljona.
Alpini so jih presenetili na vrhu Čuklje in zasedli vrh z razgledom na Avstro – Ogrske položaje.
Istočasno so Italijani zasedli tudi Goričico.

Zaradi ogroženosti Rombona in nevarnosti italijanskega napada z Nevejskega prevala je Avstro – Ogrsko poveljstvo z vzhodnega bojišča na koroško poslalo ljubljanski 2. gorski strelski polk.
Prvi prispeli bataljon z vzhodnega bojišča so takoj poslali v boje za obrambo Rombona. Ostala dva bataljona sta ostala v rezervi na Rablju.
Italijani so na Čuklji in Goričici odbili protinapade in se začeli pripravljati za napad na Rombon.
Rombon sta branili dve Avstro – Ogrski četi ob podpori baterije gorskih topov.

27. AVGUST 1915
Italijani so pred svitom v tišini z v krpe zavitimi okovanimi planinskimi čevlji odpravili v napad s štirimi patruljami (50 ljudi).
Pol ure kasneje je polovica čete šla proti Velikemu Ušju na koti 2105. Polovica druge čete je proti Rombonu prodirala južno od kote 2105.
Uro kasneje so sledili preostali vojaki obeh čet.

Tretja četa se je povzpela po melišču in strmem žlebu na Mali Rombon na koti 1992.
Po topniški pripravi so Italijani napadli Rombon.

Na alpine so letele krogle, ročne bombe, skale…

Na severozahodnem grebenu sta prodrla le 2 voda.
Tretja četa je zasedla 2 strelska jarka na koti 1992.
Na pobočjih Rombona so bile italijanske enote odrezane.
Po 3 dneh bojev so se le redki preživeli Italijani s težavo umaknili.

9. SEPTEMBER 1915
Italijani ukazali povelje 10, ki je zahtevalo zasedbo Rombona, Jablence, Javorščka in Lipnika.
V boj so poslali 21 bataljonov.
Imeli so topniško podporo dveh baterij gorskih topov na Plešivcu in eno baterijo topov 149A na planini Larice.
Poleg tega so od začetka septembra hudo obstreljevali Avstro – Ogrske položaje med Ravelnikom in Lipnikom, utrdbo Fort Hermann, utrdbo Kluže, utrdbo Kal in baterijo Hum.

Branilci 44. strelske divizije so imeli le 6 in pol bataljonov.

11. SEPTEMBER 1915
Topniški ogenj se je okrepil.
Ob 12.00 je med Ravelnikom in Lipnikom šla v napad pehota.
Popoldne so zasedli koto 2105 na severnem robu Rombonskih podov.
Napad na vrh Rombona je spodletel.
Po hudih bojih so obtičali pod koto 2000 na jugozahodnem grebenu Rombona.
Italijanski bataljon se je s Čuklje prebil do Kraljišča, vendar je prodor proti koti 1313 spodletel.

13. SEPTEMBER 1915
Boj za Rombon je bil končan z italijanskim neuspehom.

16. SEPTEMBER 1915
Italijani ponovili napade v Bovški kotlini.
Ključna točka obrambe je bil Ravelnik s četo 21. strelskega polka iz St. Pöltna in polovico tržaškega 20. lovskega bataljona v katerem je bila polovica Slovencev.

17. SEPTEMBER 1915
Topniški ogenj je na Ravelniku uničil vse mitraljeze s posadko, vendar so kljub temu odbili vse italijanske napade.

18. SEPTEMBER 1915
Nov napad brez uspeha

19. SEPTEMBER 1915
Topništvo je utihnilo in neuspeli napad končan.
7 tednov bojev v Zgornjem Posočju je bilo po obsegu in moči bojev enakovrednih Doberdobu.

18. MAREC 1916
44. domobranska strelska divizija je odšla na Tirolsko.
Divizijo sta zamenjali 26. in 27. gorska brigada, ki sta bili del 93. pehotne divizije in tu ostali do preboja soške fronte oktobra 1917.
V tem času so Rombon in Ravelnik branili Bosanci 4. bosansko – hercegovskega pehotnega polka.

24. OKTOBER 1917
Ob drugi uri zjutraj se je začel napad avstro-ogrskih in nemških enot na italijanske položaje z močno topniško in plinsko podporo.
Napad je podprlo 433 topov.
Okoli osme ure zjutraj je sledil napad pehote z nemško taktiko bliskovitega napada, ki je bil prvič uspešno izveden v vojnah.

Ker težki topovi v kavernah niso mogli slediti bliskovitemu napadu, je bilo ukazano, da med napadom topov izstrelijo vso zalogo granat.

25. OKTOBER 1917
Trdnjavski 12cm topovi so izstrelili zadnje granate, saj je bil uspeh bliskovitega napada nad pričakovanji in v dosegu topov ni bilo več sovražnika, ki je na vso moč bežal.
10cm oklepna havbica na Šmohorju je zadnje strele izstrelila kot podpora napadu IV. bataljona galicijskega 80. pehotnega polka zjutraj na vrh Krna.

27. OKTOBER 1917
10cm oklepna havbica na Kraljišču je izstrelila zadnje strele na sedlo Prevalo.
Po preboju so bili topovi zastareli in cevi obrabljene, zato so topove in havbice razstavili in jih v Beljaku pretopili.

28. JULIJ 1919
Uradno končana prva svetovna vojna.


VIR: Marko Simić, UTRDBI POD ROMBONOM – PREDSTRAŽA SOŠKE FRONTE, Rombon 2005