Pač niso znali soka tako narediti, da bi trajal. Zato so morali revčki pit pokvarjen sok 😆
Dobro si to naredil Lelj.
Hvala .
Dobro si to naredil Lelj.
Hvala .
0
Zakaj so pa amfore razbijali? Kaka potrata!
Pišeš, da je osvobodil sužnje s tremi otroci, otroci so bili pa sužnji. Torej je starše osvobodil, otroci so pa ostali njegovi sužnji, dokler tudi oni niso imeli treh otrok?
Pišeš, da je osvobodil sužnje s tremi otroci, otroci so bili pa sužnji. Torej je starše osvobodil, otroci so pa ostali njegovi sužnji, dokler tudi oni niso imeli treh otrok?
0
Sužnji so zemljo globoko zorali in iz zemlje odstranili stare korenine.
Nato so v brazde položili lubje ali gramoz, da so preprečili, da bi med močnim nalivom vinsko trto odplaknilo.
20 000 skrbno izbranih 20 do 30 centimetrov visokih potaknjencev so posadili v brazde.
Posadili so jih v razmiku dveh metrov in jih pognojili.
V času trgatve v novembru so sužnji nosili košare z grozdi na kmetijo, kjer so proizvajali 3 vrste vina.
PROTROPUM je bilo najboljše vino iz soka jagod, ki so se stisnile pod lastno težo.
MUSTUM je bilo vino iz večurnega tlačenja.
LORCA je bilo najslabše vino, ko so v preši stisnili tropine.
Vino so pretočili v vrče za hrambo, imenovane DOLIJ, kjer je vrelo 10 do 20 dni.
V enem doliju je bilo prostora za 1000 litrov vina.
Vrče z belim vinom so zakopali v zemljo do grla, da bi sok vrel pri temperaturi 10 do 12 stopinj.
Rdeče vino so hranili v dolijih nad zemljo.
Po vrenju so vino natočili v amfore, ki so držale 26 litrov, in ga uskladiščili v vinski kleti.
Najboljša vina so stala več let.
Sužnji in najeti delavci so opravljali najtežja dela v vinogradu.
Vinar je bil zanesljiv suženj s posebno izobrazbo in je odločal o izbiri grozdja, času žetve, vrenju in skladiščenju.
PARS RUSTICA je bilo preprosto bivališče za delavce, služabnike in sužnje.
PARS DOMINICA je bila glavna stavba, kjer je stanoval posestnik s svojo družino.
Praviloma je živel v večjem mestu in prišel na obisk enkrat na mesec, da je pregledal delo.
Vinogradi na običajnem rimskem posestvu so bili na 7 jugera ali skupno 16 200 kvadratnih metrov.
Takšno posestvo je stalo 52 000 sestercev, od tega je 8 000 sestercev dobil posebej izobražen vinar.
Na povprečnem posestvu je raslo 20 000 vinskih trt, kar je zadostovalo za 10 500 litrov vina.
Cesarjevi vinogradi so bili veliko večji.
PARS FRUCTUARIA
Sužnji so predelovali grozdje v velikih dvoranah.
Reke so bile pogosto blizu posestev, da so vino lahko prepeljali do najbližjega pristanišča.
VERSKI OBRED
Rimljani so vino darovali boginji rodovitnosti Cereri in bogu vina Bakhusu, da bi zagotovili dobro letino.
Rimljani so Bakhusa častili le ponoči.
V temi so se prikradli do skrivnega kraja srečanja.
Moški so na glavi nosili vence iz bršljana, ki so bili znak rodovitnosti.
Glasba je bila del čaščenja.
Tamburin je preglasil vse krike in vzklike.
Kult Bakhusa je v Rim prišel iz Grčije okoli leta 200 pred našim štetjem.
Bil je bog vina in plodnosti.
Sprva je bilo čaščenje namenjeno le ženskam, ki so ga častile trikrat letno.
Kmalu so tudi moškim dovolili vstop v svetišče in čaščenje se je sprevrglo v orgije.
Srečevali so se ponoči, se opijali, plesali, igrali in ljubili.
Vsi udeleženci so morali priseči, da ne bodo povedali, kaj se dogaja na zabavah.
Tiste, ki so povedali, so lahko umorili.
Sodelovali so bogati in revni.
Oblastniki so se bali, da bo kult Bakhusa pripeljal do upora.
Po drugi strani pa so se s popivanjem in veseljačenjem lažje prebili skozi težek vsakdan.
Leta 186 so zato ta veseljačenja prepovedali in namesto tega uvedli uradna, mirna in spodobna slavja v čast Bakhusu
MEDICINA
Antični zdravnik Galen je rane umival z rdečim vinom.
Drugi zdravniki so vino uporabljali za zdravljenje izgube spomina, depresije, žalosti in strahu pred višino.
KIS
Če se vino hrani predolgo, se skisa in se spremeni v kis.
Kmetje in rimske gospodinje so uporabljale kis za vlaganje vsega od oliv do repe.
SULA
Politik Sula je dobil rdeče lise po obrazu zaradi alkohola, zato so ga zbadali »Sula, Sula, murvina pogača.«
Sula je kasneje umrl zaradi odpovedi ledvic.
Sredi bordelske četrti v Pompejih je bila točilnica alkoholnih pijač.
Uradnik Novellius Torquatus je zaradi zmožnosti, da veliko popije dobil vzdevek »TRIJE CONGIUSI«.
Congius je bila rimska mera, ki ustreza 3,48 litra.
V prvem stoletju so vinogradi v Italiji v zasedeno Galijo izvozili 40 000 amfor na leto.
Vino je bilo del dnevnih obrokov, ki so jih dobili vojaki.
Vino so prodajali tudi lokalnemu prebivalstvu.
Med galskimi voditelji je bilo vino statusni simbol in naredili so vse, da so ga dobili.
Neverjetno navdušeni so nad vinom in se takoj napijejo,
da izgubijo razum.
Grški zgodovinar Diodor
Rimsko vino je bilo tako cenjeno, da so trgovci lahko zamenjali amforo vina za galskega sužnja.
V Galiji je suženj stal šestdesetino cene v Rimu.
Zato so 15 000 Galcev poslali na rimske tržnice s sužnji v Italiji.
Nato so v brazde položili lubje ali gramoz, da so preprečili, da bi med močnim nalivom vinsko trto odplaknilo.
20 000 skrbno izbranih 20 do 30 centimetrov visokih potaknjencev so posadili v brazde.
Posadili so jih v razmiku dveh metrov in jih pognojili.
V času trgatve v novembru so sužnji nosili košare z grozdi na kmetijo, kjer so proizvajali 3 vrste vina.
PROTROPUM je bilo najboljše vino iz soka jagod, ki so se stisnile pod lastno težo.
MUSTUM je bilo vino iz večurnega tlačenja.
LORCA je bilo najslabše vino, ko so v preši stisnili tropine.
Vino so pretočili v vrče za hrambo, imenovane DOLIJ, kjer je vrelo 10 do 20 dni.
V enem doliju je bilo prostora za 1000 litrov vina.
Vrče z belim vinom so zakopali v zemljo do grla, da bi sok vrel pri temperaturi 10 do 12 stopinj.
Rdeče vino so hranili v dolijih nad zemljo.
Po vrenju so vino natočili v amfore, ki so držale 26 litrov, in ga uskladiščili v vinski kleti.
Najboljša vina so stala več let.
Sužnji in najeti delavci so opravljali najtežja dela v vinogradu.
Vinar je bil zanesljiv suženj s posebno izobrazbo in je odločal o izbiri grozdja, času žetve, vrenju in skladiščenju.
PARS RUSTICA je bilo preprosto bivališče za delavce, služabnike in sužnje.
PARS DOMINICA je bila glavna stavba, kjer je stanoval posestnik s svojo družino.
Praviloma je živel v večjem mestu in prišel na obisk enkrat na mesec, da je pregledal delo.
Vinogradi na običajnem rimskem posestvu so bili na 7 jugera ali skupno 16 200 kvadratnih metrov.
Takšno posestvo je stalo 52 000 sestercev, od tega je 8 000 sestercev dobil posebej izobražen vinar.
Na povprečnem posestvu je raslo 20 000 vinskih trt, kar je zadostovalo za 10 500 litrov vina.
Cesarjevi vinogradi so bili veliko večji.
PARS FRUCTUARIA
Sužnji so predelovali grozdje v velikih dvoranah.
Reke so bile pogosto blizu posestev, da so vino lahko prepeljali do najbližjega pristanišča.
VERSKI OBRED
Rimljani so vino darovali boginji rodovitnosti Cereri in bogu vina Bakhusu, da bi zagotovili dobro letino.
Rimljani so Bakhusa častili le ponoči.
V temi so se prikradli do skrivnega kraja srečanja.
Moški so na glavi nosili vence iz bršljana, ki so bili znak rodovitnosti.
Glasba je bila del čaščenja.
Tamburin je preglasil vse krike in vzklike.
Kult Bakhusa je v Rim prišel iz Grčije okoli leta 200 pred našim štetjem.
Bil je bog vina in plodnosti.
Sprva je bilo čaščenje namenjeno le ženskam, ki so ga častile trikrat letno.
Kmalu so tudi moškim dovolili vstop v svetišče in čaščenje se je sprevrglo v orgije.
Srečevali so se ponoči, se opijali, plesali, igrali in ljubili.
Vsi udeleženci so morali priseči, da ne bodo povedali, kaj se dogaja na zabavah.
Tiste, ki so povedali, so lahko umorili.
Sodelovali so bogati in revni.
Oblastniki so se bali, da bo kult Bakhusa pripeljal do upora.
Po drugi strani pa so se s popivanjem in veseljačenjem lažje prebili skozi težek vsakdan.
Leta 186 so zato ta veseljačenja prepovedali in namesto tega uvedli uradna, mirna in spodobna slavja v čast Bakhusu
MEDICINA
Antični zdravnik Galen je rane umival z rdečim vinom.
Drugi zdravniki so vino uporabljali za zdravljenje izgube spomina, depresije, žalosti in strahu pred višino.
KIS
Če se vino hrani predolgo, se skisa in se spremeni v kis.
Kmetje in rimske gospodinje so uporabljale kis za vlaganje vsega od oliv do repe.
SULA
Politik Sula je dobil rdeče lise po obrazu zaradi alkohola, zato so ga zbadali »Sula, Sula, murvina pogača.«
Sula je kasneje umrl zaradi odpovedi ledvic.
Sredi bordelske četrti v Pompejih je bila točilnica alkoholnih pijač.
Uradnik Novellius Torquatus je zaradi zmožnosti, da veliko popije dobil vzdevek »TRIJE CONGIUSI«.
Congius je bila rimska mera, ki ustreza 3,48 litra.
V prvem stoletju so vinogradi v Italiji v zasedeno Galijo izvozili 40 000 amfor na leto.
Vino je bilo del dnevnih obrokov, ki so jih dobili vojaki.
Vino so prodajali tudi lokalnemu prebivalstvu.
Med galskimi voditelji je bilo vino statusni simbol in naredili so vse, da so ga dobili.
Neverjetno navdušeni so nad vinom in se takoj napijejo,
da izgubijo razum.
Grški zgodovinar Diodor
Rimsko vino je bilo tako cenjeno, da so trgovci lahko zamenjali amforo vina za galskega sužnja.
V Galiji je suženj stal šestdesetino cene v Rimu.
Zato so 15 000 Galcev poslali na rimske tržnice s sužnji v Italiji.
0
In potem obtozujejo barbarske horde, da so unicile Rim.
Hvala za zapis.
Hvala za zapis.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/porajkel/ porajkel
In potem obtozujejo barbarske horde, da so unicile Rim.Hvala za zapis.
Uničila jim ga je lastna razuzdanost 😆
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH
Zakaj so pa amfore razbijali? Kaka potrata!Pišeš, da je osvobodil sužnje s tremi otroci, otroci so bili pa sužnji. Torej je starše osvobodil, otroci so pa ostali njegovi sužnji, dokler tudi oni niso imeli treh otrok?
Ker črepinje zavzemajo manj prostora 😉
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/vednonesramen/ vednonesramen
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH
Zakaj so pa amfore razbijali? Kaka potrata!Pišeš, da je osvobodil sužnje s tremi otroci, otroci so bili pa sužnji. Torej je starše osvobodil, otroci so pa ostali njegovi sužnji, dokler tudi oni niso imeli treh otrok?
Ker črepinje zavzemajo manj prostora 😉
Pa takrat še niso poznali sistema ločenega zbiranja odpadkov 😆
0
ZGODOVINA VINA
146 pred našim štetjem
Rimljani so porazili Kartagino in uničili mesto.
Rešili so le nekaj knjig iz mesta, med drugim tudi 28 knjig pisca Maga o kmetijstvu.
Ko so Rimljani prebrali Magove spise, so odkrili zakladnico znanja in začeli proizvajati vino svetovnega slovesa.
121 pred našim štetjem
Falernsko grozdje je zorelo v popolnem vremenu in vino je zaslovelo med Rimljani.
Pesnik Marcijal je grajal bogataše, ki so zmešali falernsko vino z drugim vinom:
Zločin je,
da uničiš klasično falernsko vino,
tako da ga zmešaš z gnusnim strupom.
Falernsko vino je imelo visok odstotek alkohola in po pisanju naravoslovca Plinija starejšega ga je bilo mogoče vneti z ognjem.
Vino je bilo tako dragoceno, da so ga pili samo ob posebnih priložnostih.
Amfore z letnikom 121 pr.n.št. so več kot 100 let hranili v cesarjevih kleteh v Rimu.
Med letoma 121 pr. n. št. in 77 n. št. je bila proizvodnja vina v rimskem cesarstvu največja.
Kasneje se je zelo zmanjšala.
79
Med izbruhom Vezuva so bili Pompeji uničeni.
Najboljše vinograde v cesarstvu je prekrila debela plast pepela.
Proizvodnja vina je počasi ponovno stekla.
167
Rimsko cesarstvo je prizadela epidemija črnih koz.
Mnogi vinogradniki in sužnji so umrli.
212
Cesar Karakala je dal vsem svobodnim možem v cesarstvu državljanstvo.
Državljanstvo je milijonom svobodnih mož v provincah dalo pravico do proizvodnje vina.
Tako je bilo konec italijanskega monopola nad vinom.
Velik del proizvodnje se je preselil v province na severu, na območja Burgundija, Rona, Bordeaux…
146 pred našim štetjem
Rimljani so porazili Kartagino in uničili mesto.
Rešili so le nekaj knjig iz mesta, med drugim tudi 28 knjig pisca Maga o kmetijstvu.
Ko so Rimljani prebrali Magove spise, so odkrili zakladnico znanja in začeli proizvajati vino svetovnega slovesa.
121 pred našim štetjem
Falernsko grozdje je zorelo v popolnem vremenu in vino je zaslovelo med Rimljani.
Pesnik Marcijal je grajal bogataše, ki so zmešali falernsko vino z drugim vinom:
Zločin je,
da uničiš klasično falernsko vino,
tako da ga zmešaš z gnusnim strupom.
Falernsko vino je imelo visok odstotek alkohola in po pisanju naravoslovca Plinija starejšega ga je bilo mogoče vneti z ognjem.
Vino je bilo tako dragoceno, da so ga pili samo ob posebnih priložnostih.
Amfore z letnikom 121 pr.n.št. so več kot 100 let hranili v cesarjevih kleteh v Rimu.
Med letoma 121 pr. n. št. in 77 n. št. je bila proizvodnja vina v rimskem cesarstvu največja.
Kasneje se je zelo zmanjšala.
79
Med izbruhom Vezuva so bili Pompeji uničeni.
Najboljše vinograde v cesarstvu je prekrila debela plast pepela.
Proizvodnja vina je počasi ponovno stekla.
167
Rimsko cesarstvo je prizadela epidemija črnih koz.
Mnogi vinogradniki in sužnji so umrli.
212
Cesar Karakala je dal vsem svobodnim možem v cesarstvu državljanstvo.
Državljanstvo je milijonom svobodnih mož v provincah dalo pravico do proizvodnje vina.
Tako je bilo konec italijanskega monopola nad vinom.
Velik del proizvodnje se je preselil v province na severu, na območja Burgundija, Rona, Bordeaux…
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
29.01.2018 ob 7:27
Popili so 200 milijonov litrov vina letno.
To je privedlo do izpopolnjevanja načina pridelave.
Vinogradi so se razširili po rimskem imperiju, vinarne pa so postale velike kot tovarne.
Blizu starega rimskega pristanišča ob reki Tiberi leži hrib, ki se dviga 35 metrov v višino in ima obseg slab kilometer.
Monte Testaccio je bil odlagališče amfor, ki so jih, potem ko so jih izpraznili, razbili in odvrgli.
Sčasoma se je kup spremenil v hrib.
https://anamericaninrome.com/wp/wp-content/uploads/2016/01/DSCF2516.jpg
Okoli leta 0 je prebivalec Rima spil liter vina na dan.
Prebivalcev Rima je bilo 550 000, ki je spilo 200 milijonov litrov vina na leto.
Vino je prihajalo z majhnih družinskih kmetij in vinarn, ki so vino dobavljale v količinah, primerljivih z današnjo vinsko industrijo.
Posestnik Lucius Columella je bil španskega rodu.
Imel je uspešno kariero v rimskih legijah.
Okoli leta 50 se je upokojil in se začel ukvarjati z vinogradništvom.
Želel je biti prvi, ki bi pridelavo vina izboljšal.
Zbral je znanje iz knjig o kmetijstvu iz Grčije in Kartagine.
Nove ideje je preizkusil na svojih posestvih v Ardei, Carsoliju in Albi.
Napisal je priročnik De Re Rustica o upravljanju posestva.
V delu o vinogradništvu je zapisal, da je kmetova prva velika odločitev izbira grozdja in terena.
Pameten kmetovalec bo ugotovil, da je grozdje, ki najbolj ustreza ravnim tlom, tisto, ki najbolje prenaša tudi zmrzal.
Kmet naj izbere grozdje, ki ga imajo ljudje radi.
Pomembno je zaslužiti denar.
Ureditev vinograda je stala ogromno denarja, zato je kmet moral biti skrben pri upravljanju, da bi vinograd postal donosen.
Denar so lahko hitro zapravili pri sužnjih.
Lastnik je moral paziti, da je kupil poštene in delovne sužnje in nikakor ne tistih, ki so živeli v opojnem mestu.
Leni in dremavi služabniki, ki so se navadili na gledališče, hipodrom in stave, nikoli ne nehajo sanjariti o teh zabavnih stvareh.
Namesto takih naj kmetovalec izbere moža, ki se je od mladosti kalil v delu na kmetiji.
Posestnik naj se potrudi, da spozna svoje sužnje.
Na ta način se bo prepričal, ali jih je vredno obdržati.
Vpraša naj jih za nasvet v zvezi z novimi načrti, da preveri njihove sposobnosti in inteligenco.
Izdatke omejiš tako, da en suženj dela za dva.
Sužnji delajo bolj trdo, ko z njimi ravnaš spoštljivo in se pogosto šališ z njimi.
Bolni sužnji so isto izgubljeni dohodki, ker ne morejo delati kot običajno.
Zaščiti svoje sužnje pred vetrom, mrazom in dežjem, tako da jim priskrbiš usnjene majice z dolgimi rokavi in plašče s pokrivali.
Tudi obljube o svobodi jih bodo pripravile do tega, da bodo še bolj garali.
Columella je osvobodil le sužnje, ki so imeli več kot 3 otroke.
Tako je imel množico suženjskih otrok, ki so pri desetih letih postali obiralci grozdja.
Vinsko trto so posadili, ko je bila stara 2 leti in je lahko rastla ob tleh, ob kotih ali pa se ovijala okoli dreves.
Če se vinska trta vije okoli topolov, ji to da močnejši okus.
Nevarno je bilo obrezovati trto na višini med 5 in 10 metrov.
Najet delavec v vinogradu je v pogodbi vedno napisal ceno za svoj pogreb.
Posestniki so bili ob dobiček, ker so izčrpali zemljo s tem, da so posadili preveč potaknjencev.
To so bili vinogradi, ki so jih sami uničili s pohlepom, neznanjem in napačnim upravljanjem.
Vinska trta je ranljiva, šibka in zelo občutljiva za malomarnost.
Vinograd je treba obsuti z ljubeznijo v obliki obilo golobjih iztrebkov in človeškega urina.
Človeški urin naj pol leta zori, preden se lahko z njim pognoji tla.
Vinogradi so bili polni grozdja vse do novembra, da bi dobili čim več ur sonca in veliko vsebnost sladkorja.
Sužnji so se premikali v skupinah po 10 mož, rezali grozde in jih v košarah odnašali v FRUCTUARIO, kjer so grozde dali v velike kadi.
Tekočino, ki so jo stočili, potem ko se je grozdje stisnilo pod svojo lastno težo, so Rimljani imenovali PROTROPUM.
Ta je postala najslajše in najodličnejše vino posestva in so jo takoj zlili v DOLIJ.
Dolij je bila posoda za vrenje, ki je držala 400 do 1000 litrov.
Preostalo grozdje so nato stresli v veliko kad za tlačenje, kjer so sužnji tlačili grozdje, dokler se niso pozibavali v penečem se jezeru.
To prešanje slabše kakovosti so imenovali MUSTUM.
Mustum so pretočili, očistili umazanij in nalili v dolije.
Ostala je še usedlina iz lupin, pecljev in mesa plodov, ki jih je bilo treba postrgati skupaj in jih zliti v stiskalnico, kjer so se nato namakali.
Rimljani so uporabljali več metod, da so iztisnili zadnje kapljice iz ostankov.
Rimski zgodovinar Katon je pisal, da zmes stisnejo s pomočjo lesenih desk.
Plinij je pisal, da je najboljši način zaboj, poln težkih kamnov.
Rimljani so uporabljali tudi velik vijak, ki je omogočal močen stisk.
Vodena tekočina, ki je pritekla iz tega tretjega in zadnjega prešanja, se je imenovala LORCA in je bila najcenejša pijača s posestva.
Različna vina so vrela med 10 in 20 dni.
Za ta proces je bilo značilno vraževerje.
Posod nikoli ne odpiraj med vrenjem, razen če je lepo vreme.
Nikoli tega ne počni, če piha južni veter ali je polna luna.
Po vretju je bilo treba vino srednjega razreda skladiščiti 3 do 4 mesece, medtem ko so najboljši grozdi s posestva počakali 10 let.
Vino so hranili v dolijih ali v klasičnih rimskih amforah.
Na sedmih jugera oziroma 16 200 kvadratnih metrov velikem standardnem posestvu, je lahko lastnik po skladiščenju na svoje rečne tovorne čolne naložil 10 500 litrov vina ali 400 amfor in jih odpeljal do najbližje tržnice.
Največji trg za vino je bil v Pompejih.
Tam so se lastniki posestev in trgovci srečevali na tržnicah in se pogajali o cenah in dostavah.
V Pompejih je bilo 200 točilnic.
V eni ulici je bilo 8 točilnic.
Pred eno od točilnic so arheologi našli poslikan seznam s cenami vina po karafi ter pesem.
Za 1 novec lahko piješ vino,
za 2 novca lahko piješ najboljše vino,
za 4 novce lahko piješ falernsko vino.
Falernsko vino je bilo najboljše in najbolj legendarno belo vino v cesarstvu.
V gostilnah v Pompejih so se gosti posvečali izmišljenim zgodbam, pijančevanju, neobrzdanemu spolnemu občevanju do sončnega vzhoda.
Celo vsebino pogoltnejo naenkrat in to ponovijo trikrat,
kot da bi bil smisel njihovega življenja,
da praznijo vino,
in da je človeško telo velik lijak.
In nič nenavadnega ni,
da moški porinejo dva prsta v grlo,
da lahko vse še enkrat ponovijo.
Ko so bili prebivalci Pompejev trezni, so služili denar z vinom.
Eden največjih in najvplivnejših izvoznikov je bil Mark Porcij, ki je z vinom trgoval po celem cesarstvu, med drugim tudi v Bordeauxu.
Trgovci so svoje amfore žigosali z imenom, datumom in vrsto vina.
Mark Porcij je tako obogatel z vinom, da je zgradil v Pompejih amfiteater.
Od 31 razkošnih vil v Pompejih, jih je bilo 29 v lasti trgovcev z vinom.
Na tovorno ladjo so naložili 2000 do 3000 amfor ali 78 000 litrov vina.
Če je ladja potonila, je bila to katastrofa.
Vse so potonile.
Neptun je spil za 30 milijonov sestercev v enem dnevu.
Rimski roman Satirikon, ko se je potopilo 5 ladij.
Večina ladij je varno prispela v Rim.
V pristanišču so vino pretočili v 500 litrov velike vreče iz volovske kože in ga prepeljali v mesto.
Amfore je bilo pretežavno očistiti za pot nazaj.
Amfore so razbili in jih odvrgli na Monte Testaccio.
http://files.abovetopsecret.com/files/img/vc58373a48.jpg
Večino vina so popili pri dnevnih obrokih.
Na zasebnih zabavah višjega sloja so Rimljani uživali veliko večje količine vina.
Zvečer so se gosti pogosto zabavali s pivskimi igrami.
Pri eni od iger so zaklicali ime lepe ženske, na primer Vetustina, nato pa so pili tolikokrat, kot je bilo črk v imenu.
Pri drugi igri so metali kocko in nato pili, kot so kazale pike.
Zabave so trajale do jutra.
»Tisti,
ki mislijo,
da Acera smrdi po vinu od včerajšnjega dne,
se moti.
Acera vedno pije,
vse dokler ne vzide sonce.«
Rimski pesnik Marcijal
»Ljubitelji vina hitro ostarijo in mnogi postanejo plešasti v mladih letih.«
Plinij starejši.
»Vino škoduje mladim ljudem in povzroči, da dama zameša svojega moža z drugim.«
Pesnik Propercij
Sužnjem in vojakom so stregli z LORCO.
To je bila trpka pijača iz ostankov olupkov.
Najdražje vino je bilo belo vino.
Proizvajali so ga v Kampaniji v južni Italiji.
Cesar Tiberij je svoje ljudi izbiral na podlagi njihove odvisnosti od alkohola.
Morali so mu pomagati pri tem, da se napije in prirejati orgije.
http://cdn8.openculture.com/2017/11/28165438/Monte-Testaccio2-e1511917225626.jpg