Mihovski grad je spadal med največje in najmogočnejše v deželi.
Grajski gospod je peljal svojo gospo k oknu in ji rekel: »Veseli se, ves svet, kar ga od tod vidiš, je božji in najin.«
Gospa veli: »Dobro vem, da je vse to božje in najino, ali veseliti se vendarle ne morem. Molila sem doma, hodila sem dosti tudi po božjih potih, ali Bog ni hotel uslišati najine želje, da bi nama podaril hčer ali sina. Jaz sem se sedaj že postarala in le predobro čutim, da bom nevarno zbolela.«
Gospa se je kmalu potem ulegla in ležala sedem let in sedem mesecev.
Vsi sloveči zdravniki so jo hodili zdravit, ali je niso mogli ozdraviti.
Gospa pogleda skozi okno na zeleni hrib in veli »Nekaj mi pravi, da bi bila gotovo srečna, če bi se sprehodila po naših prelepih Gorjancih.«
Gospod pa ji odgovori žalostno: »Preljuba moja sirotica, kako se boš sprehajala po Gorjancih, ko se ne moreš sama niti na postelji obrniti!«
V grad pride star gobav berač.
Hlapci zakriče: »Poberi se hitro od tod, da ne nalezejo gob naša bolna gospa.«
Gospa pa se oglasi: »Ne gonite mi od hiše reveža. Ali ne veste, da so reveži božji prijatelji in naši zagovorniki pri Bogu? Dajte mu pečenke in vina in pripravite mu tudi gosposko posteljo.«
Berač se v gradu naje, napoji in naspi.
Preden odide dalje, dobro gospo prelepo zahvali in veli: »Nate za slabo povračilo gorjanski koren. Rastel je sedemdeset in sedem sežnjev pod zemljo. Pomogel je do zdaj še vsakemu, kdorkoli si ga je na život privezal. Zdravemu da moč, da ga noben junak ne more premagati. Komur je umreti, živi od njega tri dni dalje nego mu je namenjeno. Bolniku odžene ljubezen, nekateremu za zmerom, nekateremu vsaj za sedem let. Ta koren vam bo dal jakost, da se pojdete, ako vas bodi volja, lahko še danes na Gorjance sprehajat.«
Gospa poskusi črni koren, skoči zdrava na noge in gre na Gorjance.
Pride dostudenca in zajame vode.
Kupica se počrni.
Gospa izlije strupeno vodo in koraka dalje.
Pride do drugega studenca in zajame vode.
Kupica se zakrvavi.
Gospa izlije ukleto vodo in koraka dalje.
Pride do tretjega studenca in zajame vode.
Kupica se zasveti in zacvete.
Na vodi se naredi rdeč nagelj in bela lilija.
Gospa pije in pijača se ji zdi slajša od medu in malvazije.
Popije prvo kupico, čuti se bolj zdravo nego je bila pred boleznijo.
Popije drugo kupico, čuti se še bolj močno nego je bila pred boleznijo.
Popije tretjo kupico, čuti se mlado, kakor je bila takrat, ko je šla s svojim gospodom k poroki.
Kupico položi v zeleno travo, pa si zaviha rokave in si umije roke in obraz.
Roke se ji pobelijo ko sneg, lica pa zarde ko poljski mak in vodi je sama videla, da ji je povrnil Bog vso lepoto prve mladosti.
Skakljaje in prepejave teče proti domu nazaj.
Gospod je stal pri vratih in vprašal služabnico, če ve, kdo je ta krasna gospodična, ki gre proti gradu.
Gospa je te besede slišala in se ga okelnila in rekla: »Kaj megledaš tako čudno, kakor da ne bi poznal svoje gospe? Saj sem vedela, da bom gotovo srečna, če se sprehodim po Gorjancih. Zdaj pa mi nekaj pravi, da nama bo podaril Bog tudi še sinove in hčere.«
Gospod od samega veselja ni vedel, kaj bi počel.
Napravil je velik obed in povabil nanj tudi svoje podgorske kmete.
Podgorci so jedli in pili tako dolgo, da so nekateri še zdaj siti in pijani.
Bistri studenec, ki je pomladil grajsko gospo, se imenuje v spomin te prigodbe še dandanašnji Gospodična.
Janez Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih
Grajski gospod je peljal svojo gospo k oknu in ji rekel: »Veseli se, ves svet, kar ga od tod vidiš, je božji in najin.«
Gospa veli: »Dobro vem, da je vse to božje in najino, ali veseliti se vendarle ne morem. Molila sem doma, hodila sem dosti tudi po božjih potih, ali Bog ni hotel uslišati najine želje, da bi nama podaril hčer ali sina. Jaz sem se sedaj že postarala in le predobro čutim, da bom nevarno zbolela.«
Gospa se je kmalu potem ulegla in ležala sedem let in sedem mesecev.
Vsi sloveči zdravniki so jo hodili zdravit, ali je niso mogli ozdraviti.
Gospa pogleda skozi okno na zeleni hrib in veli »Nekaj mi pravi, da bi bila gotovo srečna, če bi se sprehodila po naših prelepih Gorjancih.«
Gospod pa ji odgovori žalostno: »Preljuba moja sirotica, kako se boš sprehajala po Gorjancih, ko se ne moreš sama niti na postelji obrniti!«
V grad pride star gobav berač.
Hlapci zakriče: »Poberi se hitro od tod, da ne nalezejo gob naša bolna gospa.«
Gospa pa se oglasi: »Ne gonite mi od hiše reveža. Ali ne veste, da so reveži božji prijatelji in naši zagovorniki pri Bogu? Dajte mu pečenke in vina in pripravite mu tudi gosposko posteljo.«
Berač se v gradu naje, napoji in naspi.
Preden odide dalje, dobro gospo prelepo zahvali in veli: »Nate za slabo povračilo gorjanski koren. Rastel je sedemdeset in sedem sežnjev pod zemljo. Pomogel je do zdaj še vsakemu, kdorkoli si ga je na život privezal. Zdravemu da moč, da ga noben junak ne more premagati. Komur je umreti, živi od njega tri dni dalje nego mu je namenjeno. Bolniku odžene ljubezen, nekateremu za zmerom, nekateremu vsaj za sedem let. Ta koren vam bo dal jakost, da se pojdete, ako vas bodi volja, lahko še danes na Gorjance sprehajat.«
Gospa poskusi črni koren, skoči zdrava na noge in gre na Gorjance.
Pride dostudenca in zajame vode.
Kupica se počrni.
Gospa izlije strupeno vodo in koraka dalje.
Pride do drugega studenca in zajame vode.
Kupica se zakrvavi.
Gospa izlije ukleto vodo in koraka dalje.
Pride do tretjega studenca in zajame vode.
Kupica se zasveti in zacvete.
Na vodi se naredi rdeč nagelj in bela lilija.
Gospa pije in pijača se ji zdi slajša od medu in malvazije.
Popije prvo kupico, čuti se bolj zdravo nego je bila pred boleznijo.
Popije drugo kupico, čuti se še bolj močno nego je bila pred boleznijo.
Popije tretjo kupico, čuti se mlado, kakor je bila takrat, ko je šla s svojim gospodom k poroki.
Kupico položi v zeleno travo, pa si zaviha rokave in si umije roke in obraz.
Roke se ji pobelijo ko sneg, lica pa zarde ko poljski mak in vodi je sama videla, da ji je povrnil Bog vso lepoto prve mladosti.
Skakljaje in prepejave teče proti domu nazaj.
Gospod je stal pri vratih in vprašal služabnico, če ve, kdo je ta krasna gospodična, ki gre proti gradu.
Gospa je te besede slišala in se ga okelnila in rekla: »Kaj megledaš tako čudno, kakor da ne bi poznal svoje gospe? Saj sem vedela, da bom gotovo srečna, če se sprehodim po Gorjancih. Zdaj pa mi nekaj pravi, da nama bo podaril Bog tudi še sinove in hčere.«
Gospod od samega veselja ni vedel, kaj bi počel.
Napravil je velik obed in povabil nanj tudi svoje podgorske kmete.
Podgorci so jedli in pili tako dolgo, da so nekateri še zdaj siti in pijani.
Bistri studenec, ki je pomladil grajsko gospo, se imenuje v spomin te prigodbe še dandanašnji Gospodična.
Janez Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih
0
. 😛 od kdaj je Lejl gospodična ?
Gospodična je vedno slovela kot izjemno zdravilna voda.
http://siol.net/media/img/9a/48/d8940fd02af9156367c9-gospodicna.jpeg
Gospodična je vedno slovela kot izjemno zdravilna voda.
http://siol.net/media/img/9a/48/d8940fd02af9156367c9-gospodicna.jpeg
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
Mihovski grad je spadal med največje in najmogočnejše v deželi. Grajski gospod je peljal svojo gospo k oknu in ji rekel: »Veseli se, ves svet, kar ga od tod vidiš, je božji in najin.«
Gospa veli: »Dobro vem, da je vse to božje in najino, ali veseliti se vendarle ne morem. Molila sem doma, hodila sem dosti tudi po božjih potih, ali Bog ni hotel uslišati najine želje, da bi nama podaril hčer ali sina. Jaz sem se sedaj že postarala in le predobro čutim, da bom nevarno zbolela.«
Gospa se je kmalu potem ulegla in ležala sedem let in sedem mesecev.
Vsi sloveči zdravniki so jo hodili zdravit, ali je niso mogli ozdraviti.
Gospa pogleda skozi okno na zeleni hrib in veli »Nekaj mi pravi, da bi bila gotovo srečna, če bi se sprehodila po naših prelepih Gorjancih.«
Gospod pa ji odgovori žalostno: »Preljuba moja sirotica, kako se boš sprehajala po Gorjancih, ko se ne moreš sama niti na postelji obrniti!«
V grad pride star gobav berač.
Hlapci zakriče: »Poberi se hitro od tod, da ne nalezejo gob naša bolna gospa.«
Gospa pa se oglasi: »Ne gonite mi od hiše reveža. Ali ne veste, da so reveži božji prijatelji in naši zagovorniki pri Bogu? Dajte mu pečenke in vina in pripravite mu tudi gosposko posteljo.«
Berač se v gradu naje, napoji in naspi.
Preden odide dalje, dobro gospo prelepo zahvali in veli: »Nate za slabo povračilo gorjanski koren. Rastel je sedemdeset in sedem sežnjev pod zemljo. Pomogel je do zdaj še vsakemu, kdorkoli si ga je na život privezal. Zdravemu da moč, da ga noben junak ne more premagati. Komur je umreti, živi od njega tri dni dalje nego mu je namenjeno. Bolniku odžene ljubezen, nekateremu za zmerom, nekateremu vsaj za sedem let. Ta koren vam bo dal jakost, da se pojdete, ako vas bodi volja, lahko še danes na Gorjance sprehajat.«
Gospa poskusi črni koren, skoči zdrava na noge in gre na Gorjance.
Pride dostudenca in zajame vode.
Kupica se počrni.
Gospa izlije strupeno vodo in koraka dalje.
Pride do drugega studenca in zajame vode.
Kupica se zakrvavi.
Gospa izlije ukleto vodo in koraka dalje.
Pride do tretjega studenca in zajame vode.
Kupica se zasveti in zacvete.
Na vodi se naredi rdeč nagelj in bela lilija.
Gospa pije in pijača se ji zdi slajša od medu in malvazije.
Popije prvo kupico, čuti se bolj zdravo nego je bila pred boleznijo.
Popije drugo kupico, čuti se še bolj močno nego je bila pred boleznijo.
Popije tretjo kupico, čuti se mlado, kakor je bila takrat, ko je šla s svojim gospodom k poroki.
Kupico položi v zeleno travo, pa si zaviha rokave in si umije roke in obraz.
Roke se ji pobelijo ko sneg, lica pa zarde ko poljski mak in vodi je sama videla, da ji je povrnil Bog vso lepoto prve mladosti.
Skakljaje in prepejave teče proti domu nazaj.
Gospod je stal pri vratih in vprašal služabnico, če ve, kdo je ta krasna gospodična, ki gre proti gradu.
Gospa je te besede slišala in se ga okelnila in rekla: »Kaj megledaš tako čudno, kakor da ne bi poznal svoje gospe? Saj sem vedela, da bom gotovo srečna, če se sprehodim po Gorjancih. Zdaj pa mi nekaj pravi, da nama bo podaril Bog tudi še sinove in hčere.«
Gospod od samega veselja ni vedel, kaj bi počel.
Napravil je velik obed in povabil nanj tudi svoje podgorske kmete.
Podgorci so jedli in pili tako dolgo, da so nekateri še zdaj siti in pijani.
Bistri studenec, ki je pomladil grajsko gospo, se imenuje v spomin te prigodbe še dandanašnji Gospodična.
Janez Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih
Hvala Lelj, za trenutek si me popeljal nazaj v otroštvo.
0
No to je pa lepa, izčrpna tema z zanimivim izročilom. Sam izvir me precej spominja na "Uroček" na Krasu, ki velja za sveti izvir za kraške staroverce.
https://pbs.twimg.com/media/ByFdZY6CcAAzE_U.jpg
https://pbs.twimg.com/media/ByFdZY6CcAAzE_U.jpg
0
Poleg studenca Gospodične je druga najbolj znana legenda z Gorjancev o https://sl.wikipedia.org/wiki/Krvavi_kamen krvavem kamnu.
0
Ljudska legenda o Prenehalniku mi je bolj simpatična od tistih o Krvavem kamnu 🙂
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/frillox/ FriLLox
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/yara/ Yara
Poleg studenca Gospodične je druga najbolj znana legenda z Gorjancev o https://sl.wikipedia.org/wiki/Krvavi_kamen krvavem kamnu. Precej zanimivo, bi bila mogoče pripravljena označiti točno lokacijo krvavega kamna na zemljevidu, Yara?
Najdeš ga http://www.pespoti.si/tocka.php?id=10619 tukaj.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/frillox/ FriLLox
No to je pa lepa, izčrpna tema z zanimivim izročilom. Sam izvir me precej spominja na "Uroček" na Krasu, ki velja za sveti izvir za kraške staroverce. Za pogledat na hladnem v vročem dnevu 🙂
http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/121984888 http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/121984888
0
V čem je fora, da se izviru reče zaganjalnik?
A ne obstaja en potok Zaganjalščica? To sem si zapomnila še od včasih, ker mi je bilo že takrat malce smešno ime.
A ne obstaja en potok Zaganjalščica? To sem si zapomnila še od včasih, ker mi je bilo že takrat malce smešno ime.
0
Ozek prehod strateškega pomena, že prva slika nakazuje na to. In potem še vso izročilo, skratka zanimivosti polno.
0
:) Pa izvem nekaj novega. Že takrat smo si tako razlagali ime, da se voda pač "zaganja", to pa zdaj prvič slišim, da je to tako in taka posebnost, da je vpisana kot naravna dediščina.
0
Obstaja kakšen antipod tej točki? Se, pravi ta predel naj bi ljudi malce navdajal s strahospoštovanjem, če prav razumem, da so se tega potoka malo bali, da ne bi razjezili Lintverna. Je zraven še kakšna "dobra" točka, ki je ljudem dajala blagostanje ipd, v tem smislu?
Ali je ta prepoved pranja umazanih cunj vezana na to, da ne bi s tem onesnažili pitne vode?
Ali je ta prepoved pranja umazanih cunj vezana na to, da ne bi s tem onesnažili pitne vode?
0
Zanimivo. A kaka časovna omejitev, kdaj ne bi smeli prati umazanih cunj, pa ne obstaja?
0
obstaja časovna omejitev
in sicer v obliki številke 13
vsi vemo, da če si recimo rojen 13ga, je vseeno kot če ne živiš
ker je vse proti tebi
in sicer v obliki številke 13
vsi vemo, da če si recimo rojen 13ga, je vseeno kot če ne živiš
ker je vse proti tebi
0
to te pričaka, če si rojen 13ga
https://drscdn.500px.org/photo/78789357/m%3D900/v2?webp=true&sig=a2f325b3a366df0089fa3061b83f80ebdae1c7e29284b212568a1d63c4301afd
fighter girl by Iván Serrano on 500px.com
https://drscdn.500px.org/photo/78789357/m%3D900/v2?webp=true&sig=a2f325b3a366df0089fa3061b83f80ebdae1c7e29284b212568a1d63c4301afd
fighter girl by Iván Serrano on 500px.com
0
Avtor: zobotrebec
Če si rojen 13.se ti zmeša, ker si rojen 13 😛točno tako
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
20.07.2017 ob 13:40
Prelaz Vahta na Gorjancih, 616 m. n. m. , je dobil ime po vojaških stražarjih, ki so varovali takratne avstro-ogrske dežele pred turškimi vpadi. Vahta je bil včasih zelo pomemben prehod na cesti, po kateri je med Karlovcem in Ljubljano potekal trgovski in poštni promet.
Jaz jmam to cesto iz otroštva v malce grenkem spominu, saj mi je bilo na tistih ovinkih vedno slabo. No, je bila pa prava odrešitev, ko sem zagledala napis "Vahta", saj smo ponavadi tam potem odvili proti Gospodični, kjer smo nabirali bezeg, šipek, gobe in borovnice.
http://shrani.si/f/1F/13Z/Rerbp6o/vahta3.jpg
http://shrani.si/f/A/nF/DLfHzy9/vahta2.jpg
http://shrani.si/f/2S/OX/4zKxkq00/vahta1.jpg