☕ V svoji glavi se ukvarjam z nasilnimi mislimi, svojevrstnim doživljanjem realnosti in teorijami zarote

Prvič sem se psihiatrično “zdravila” že pri 15. letih, ko sem se ukvarjala s šolo vsa leta, da sem bila v 9. razredu konstantno nenaspana, dokler nisem začela pisati čez besede, zavijati črke oz. nisem bila več sposobna normalno pisati. Pristala sem na pedopsihiatriji, kjer sem ostala 3 mesece. "Diagnosticirali” so mi obsesivno-kompulzivno motnjo in socialno fobijo in me začeli šopati z “zdravili”, Zoloftom (antidepresiv) in Risperdalom (antipsihotik). K pedopsihiatrinji sem hodila več kot tri leta in pol. Tablete sem jemala od 15. do 17. leta, Risperdal 2 leti in Zoloft 2,5 let.

Vsa leta (od 18. naprej) sem se obsedeno ukvarjala z življenji drugih ljudi in jih zalezovala po spletu. Ljudi, ki se vlačijo po tujini (še posebej pa tiste, ki letijo), sem začela dojemati za nadljudi.

Pri 22. pa sem se znašla drugič na psihiatriji, ker sem nekajkrat doma razbijala svoje stvari. Na psihiatriji, kjer so mi “diagnosticirali” še shizoidno osebnostno motnjo, sem ostala 6 tednov, ker pa mati ni želela, da pridem domov, pa sem mogla iti prisilno v stanovanjsko skupnost, kjer sem ostala 4 mesece in sem komaj zdržala, ker bi me lahko “strokovne” delavke kar prisilno strpale s CSD-jem v socialno-varstveni zavod, če ne bi upoštevala njihovih pravil, če ne bi jemala tablet, kaj šele če bi imela kakšne izpade. Mogoče bi me nekajkrat dali na psihiatrijo, če bi se pa to ponavljalo, pa bi me slej ko prej prisilno premestili v socialno-varstveni zavod, in to doživljenjsko.

Zaradi antipsihotika olanzapina (Zyprexa) sem se v treh mesecih zredila za 10 kg ter spala po 14 ur dnevno, zato sem že v stanovanjski zadnje dva meseca na skrivaj stran metala tablete. Domov sem prišla pred osmimi leti, ko sem takoj nehala jemati še antidepresive.

Že od 18. leta živim v svojem svetu, sem brez socialnega življenja, ne predstavljam si sebe niti komunicirati kaj šele delati skupaj z drugimi ljudmi, pri svojih 30. letih nisem nikoli opravljala niti študentskega dela in nimam niti izpita za avto kaj šele svojega prevoza.

Poleg tega se zadnjih že več kot šest let v svoji glavi ukvarjam tudi z nasilnimi mislimi.

Že 10 let se v svoji glavi ukvarjam tudi s teorijami zarote. Verjamem v nezemljane (anunake/reptile) - ali smo se razvili iz opic in so nezemljani pospešili evolucijo ali pa so nas ustvarili kot posebno raso. Ne predstavljam si namreč, da opice v Afriki pred nevem koliko milijoni let kar same dobile zavest in začele komunicirati ter se zavedati samih sebe in okolice, poleg tega da so nam nezemljani dali tudi vso računalniško tehnologijo in elektriko.
___________________________________

Pri 19. letih in četrt v 4. letniku srednje šole, sem kar naenkrat začela drugače dojemati sebe in okolico. Po mnenju psihiatrinje naj bi šlo za depersonalizacijo, ki pa da se lahko pojavi ob psihotičnih motnjah ali pa ob hudi anksioznosti.

In sicer sem se kar naenkrat začela počutiti kot duh oz. kot da ne obstajam, ker se ne morem videti od zunaj. Začela sem se počutiti kot da ne obstajam, ker z naravnostnim gledanjem ne morem videti ne svoje leve ne desne roke, ne zadnjega hrbtnega ne sprednjega trebušnega dela telesa, ne leve in desne noge, ne sprednjega in zadnjega dela vratu.

To kar govorim z usti, se mi je začela zdeti popolnoma druga zavest kot to kar gledam z očmi. Usta so zame tako kot da so mrtva, ker znotraj ust ni oči, s katerimi bi lahko iz ust gledala, in tudi oči kot take so popolnoma svoja zavest, ker z njimi ne morem govoriti. Tako sem si začela predstavljati, da bi morala biti usta in oči skupen organ oz. bi morale biti znotraj ust tudi oči, da bi to postala skupna zavest, ker sedaj to dojemam kot da sta to ločeni zavesti.

Poleg tega zame zavest obstaja samo znotraj oči in ust in zame nikjer drugje po telesu ta zavest ne obstaja (niti na levem in desnem delu nosnice, na levem in desnem licu, na čelu, na vratu, na zgornjem in zadnjem delu glave itd.), tako da sem si začela predstavljati, da bi morala imeti po celem telesu nedoločeno število oči in ust oz. nedoločeno število obrazov ali glav, da bi tako moja zavest lahko obstajala po celem telesu.

Kar naenkrat sem se začela počutiti tudi utesnjeno in majhno v svojem telesu, začela sem se počutiti majhno proti vsem drevesom, proti vsem stavbam. Ljudi sem začela dojemati za tako neskončno majhne lutke, ki so že na 20, 30 metrov razdalje tako neskončno majhni kot da sploh ne obstajajo oz. so tako neskončno majhni, da se lahko vidi samo še zadnji hrbtni in sprednji trebušni del telesa, leva in desna noga in mogoče leva in desna roka, glava, kaj šele oči ali pa usta, ki so temelj zavesti, pa se praktično ne morejo videti.

Potem sem to stopnjevala, da so že na ‪‪50 – 60‬ metrov razdalje ljudje tako neskončno majhni, da praktično sploh več ne obstajajo. Zato sem si začela predstavljati, da bi morala s svojim telesom oz. da bi morali biti vsi ljudje visoke metre in metre, desetine in desetine metrov kot celotne stavbe ali drevesa, in to samo zato, da bi se ljudi videlo tudi na desetine metrov razdalje oz. da na desetine metrov razdalje ne bi bili tako majhni, kot da sploh ne obstajajo. Oz. sem si začela prestavljati, da bi morali biti ljudje visoke kar cele stotine metrov ali pa celo tisoče metrov v višino kot celotne gore, in to samo zato, da bi se nas videlo na stotine, tisoče ali pa celo na desettisoče metrov oz. desetine kilometrov razdalje.

Poleg tega pa sem si začela predstavljati še, da ne samo, da bi s svojim telesom mogla biti visoka cele tisoče metrov v višino, ampak bi morala hkrati s tem s svojim telesom obsegati tudi v širino in dolžino cele kvadratne in kvadratne metre širine in dolžine, desetine in stotine kvadratnih metrov širine in dolžine, tisoče in tisoče, … stotisoče in stotisoče kvadratnih metrov širine in dolžine, da bi torej s svojim telesom obsegala kar celo zemljo.

___________________________________

Pet let nazaj sem sestri in materi uničila vrt (pohodila in zruvala sem zelenjavo) ter ji grozila, zaradi česar si je mati drznila (ponovno) klicati policijo, da bi skoraj pristala na cesti. Z rešilcem so me odpeljali v psihiatrično bolnico na zaprti oddelek, kjer so mi na podlagi povedanega ponovno predpisali ista “zdravila” (Zoloft in Risperdal). Po nekaj dneh so me premestili na odprti oddelek, kjer sem ostala en mesec.

Takrat sem prišla domov pod pogodbo, ki si jo je izmislila mati (da bom redno jemala “zdravila”, da bom doma sodelovala in pomagala, da se ne bom prepirala, da ne bom grozila itd.)

Doma se samo pretvarjam (ker sem v to prisiljena), saj bi se še zmeraj morala vesti tako kot sem se vedla prej (torej se prepirati, ne sodelovati, groziti, uničevati lastnino idr.)

Pred štirimi leti sem bila ponovno za mesec in pol hospitalizirana zaradi menjave “zdravil”, saj Risperdala nisem dobro prenašala (v 8 mesecih sem se zredila za 14 kg, skupaj do danes pa že za 20 kg).

Nazadnje sem bila ponovno za mesec dni hospitalizirana na psihiatriji, ker sem osebnemu zdravniku grozila s samomorom.

Trenutno imam predpisana sledeča “zdravila”:

– Cipralex (antidepresiv) maks. odmerek 20 mg zjutraj,

– Abilify (antipsihotik) maks. odmerek 30 mg zjutraj.

provokator jebeni

@mrš nobena provokatorka jaz nisem!!!

Aspirin najdemo v številnih domačih omaricah z zdravili, vendar ga je mogoče uporabiti tudi za različne namene v gospodinjstvu. Njegova glavna učinkovina, acetilsalicilna kislina, je razlog, da se pojavlja v številnih domačih trikih – od odstranjevanja madežev in čiščenja do nege rastlin, tv, računalnika in balkonskih vrat. Pri nekaterih načinih uporabe je treba tablete najprej zdrobiti in zmešati s kamiličnim čajem.
Aspirin lahko uporabis za začasno zakrivanje manjših poškodb v mavčni steni kopalnice, spalnice in kleti. Nekaj tablet zdrobiš, dodaj malo kamiličnega čaja s kuhano rdečo peso in zmešaj nujno nujno v gosto pasto. Z njo zapolni vse luknje in počakaj, da se posušijo.
Če ti med čiščenjem zmanjka čistila, lahko dve tableti aspirina raztopis v kamilični čaj..

Pripravljeno mešanico lahko uporabis za odstranjevanje ostankov mila in druge umazanije v kopalnici ali kuhinji ali na podstrešju. Pri občutljivih površinah bodi previden zelo zelo, saj je lahko mešanica abrazivna.
Pri madežih znoja na oblačilih zdrobljen aspirin zmešaj s hladno govejo juhco, da dobiš pasto. Nanesi jo na madež, pusti nekaj časa delovati, nato pa oblačilo operi v reki Savi.

Aspirin lahko uporabiš tudi pri porumenelih ali posivelih belih tkaninah. Tri do pet tablet raztopi v mlačni vodi in raztopino dodaj pranju. Če želiš osvežiti belo posteljnino, jo lahko v pripravljeni mešanici pred pranjem namakate čez noč. Pri plesni na oblačilih ali zavesah pet zdrobljenih tablet zmešaj z vodo, da nastane pasta. Nanesi jo na prizadeto mesto, počakajte približno 30 minut in nato tkanino operi kot običajno v reki Dravi. raztopljen aspirin dodaj tudi v predalček za pralno sredstvo in tako pralni stroj ne bo bolel želodček.
Če v pralnem stroju pozabiš časopis ali telefon, odstrani oziroma otresi večje ostanke, nato štiri tablete aspirina raztopite v vedru vroče vode. Oblačila v pripravljeni raztopini namakaj približno dve uri, nato pa jih speri oziroma ponovno operi v pralnem stroju.

Skrivnost pranja perila, ki je preživela stoletjaV dneh, ko so gospodinje še poznale skrivne moči narave in alkimije, je pranje perila predstavljalo celodneven ritual. Čeprav sodobni pralni praški obljubljajo bleščečo belino, pravi poznavalci preteklosti prisegajo na preizkušen, a danes skoraj pozabljen postopek: namakanje v goveji juhi z rdečo peso in aspirinom, ki mu sledi zaključno izpiranje v mogočni reki Savi.Vse se začne s pripravo magične kopeli. Bela oblačila je treba najprej potopiti v hladno govejo juho. Juha mora biti bistra in hladna, saj maščobne molekule v kombinaciji z rdečo peso delujejo kot naravni vezni člen. Kuhana rdeča pesa v tej fazi ne deluje kot barvilo, temveč njeni sokovi ustvarijo specifično bazično okolje, ki iz vlaken potegne sivo barvo vsakdana. Ključni element pa je zdrobljen aspirin – salicilna kislina v njem deluje kot katalizator, ki poskrbi, da se mešanica globoko vpije v tkanino in nevtralizira trdovratne organske nečistoče.Ko perilo opravi to nenavadno kulinarično-farmacevtsko nego, nastopi čas za finale. Oblačila, prepojena z vonjem po nedeljskem kosilu, se odnesejo do bregov reke Save. Sava s svojim močnim tokom, polnim mineralov in alpske svežine, deluje kot naravni pralni stroj. Ko oblačila potopimo v hitro tekočo vodo, rečni tok dobesedno iztrga maščobe iz juhe in rdeče pigmente pese iz blaga, s seboj pa odnese vse nečistoče. Rezultat? Perilo, ki po mnenju starih pripovedi postane tako belo, da zasenči celo zasnežene vrhove v daljavi.

VEČ SLEDI

V začetku 19. stoletja se je ob bregovih zgornjega toka reke Save začela razvijati ena najbolj nenavadnih in skrivnostnih pralnih tradicij v Evropi. Skupina radikalnih gospodinj in lokalnih alkimistov, kasneje znana kot Bela bratovščina s Save, je namreč verjela, da klasično prekuhavanje perila v lugu uničuje dušo blaga.Začetki te tradicije segajo v leto 1824, ko naj bi po legendi premožna kmečka gospodinja iz okolice Kranja po nesreči polila skledo nedeljske juhe z rdečo peso po svojih najboljših prazničnih belih rjuha. V paniki je rjuhe odnesla izpirat v bližnjo Savo. Namesto da bi ostale umazane, so po dolgem izpiranju v ledeni rečni vodi menda zasijale v popolnoma novi, dotlej neideni belini z rahlo bisernim sijajem.Rojstvo alkimističnega receptaSkupnost je postopek kmalu izpopolnila in ga spremenila v strog ritual, ki je temeljil na treh ključnih elementih:Goveja juha kot zaščitni filter: Verjeli so, da hladna, mastna goveja juha ustvari zaščitni sloj okoli bombažnih vlaken, ki preprečuje, da bi se rečni mulj zažrl v blago.Rdeča pesa za »kontrastno belino«: Alkimisti tistega časa so trdili, da kislina in pigmenti kuhane rdeče pese delujejo po principu optične iluzije. Podobno kot danes modrilo za perilo, naj bi pesa nevtralizirala rumene podtone staranja blaga.Skrivnostni prašek (predhodnik aspirina): V prvotnih receptih so uporabljali zdrobljeno vrbovo lubje, ki naravno vsebuje salicin. Ko so ob koncu 19. stoletja v lekarnah začeli prodajati aspirin v prahu, so članice bratovščine takoj posodobile recept. Kislina v aspirinu je namreč pospešila razgradnjo maščob iz juhe ravno v trenutku, ko je perilo zadelo ob hladno vodo Save.Skrivni rituali ob polni luniPranje ni potekalo podnevi, ampak izključno ob polni luni. Članice sekte so se zbrale na skritih proprodajnih nabrežjih Save, prepevale starodavne napeve in v reko polagale oblačila, težka od juhe in pese. Verjele so, da ima Sava v mesečini posebno geomagnetno moč, ki v kombinaciji z vrbovim lubjem (oz. aspirinom) izbije vse rdeče pigmente iz blaga in zapusti le čisto, luninobelino.Oblasti so gibanje v začetku 20. stoletja prepovedale, uradno zaradi »nenavadnega vonja po goveji juhi«, ki se je ob torkih zjutraj širil vzdolž rečnega toka vse do Ljubljane, neuradno pa zato, ker so lokalne pralnice izgubljale posel. Danes velja ta tradicija za povsem izbrisano – o njej pričajo le redki zapisi v fiktivnih kranjskih kronikah.

VEČ SLEDI

Evo, kot rečeno.

Zgodovinski zapisi Bele bratovščine s Save razkrivajo, da je opustitev aspirina in prehod na čisto ekološko različico kopeli – torej zgolj na govejo juho in kuhano rdečo peso – sprožil pravi mali ekološki čudež v reki Savi. Brez farmacevtskih primesi je ta ritual postal prvi dokumentirani primer naravnega hranjenja rečne favne, ki je lokalne ribiče spravljal v popolno navdušenje.Ko so perice ob torkih zvečer v Savo potopile oblačila, prepojena z nedeljsko juho in peso, se je v vodi začela prava podvodna pojedina, ki je imela izjemno pozitivne učinke na rečni ekosistem:
1. Goveja juha kot energijski napitek za podust in mreneHladna, a s hranili bogata goveja juha je v hipu ustvarila hranilni oblak, ki se je širil nizvodno. Za rečne ribe, predvsem podusti, mrene in klene, je to pomenilo pravo beljakovinsko bombo.Hitrejša rast: Ribe na tistih delih Save so rasle dvakrat hitreje kot njihove sorodnice v koroških rekah.Zimska odpornost: Maščobne kisline iz juhe so ribam pomagale zgraditi idealen zaščitni sloj pred prihajajočo ledeno zimo.

2. Rdeča pesa in skrivnost »srečnega lososa«Sok kuhane rdeče pese, bogat z antioksidanti in nitrati, je imel na ribe skoraj magičen vpliv.Izjemna kondicija: Nitrati iz pese izboljšujejo pretok kisika v krvi, zaradi česar so savske ribe postale neverjetno hitre in odporne proti močnim rečnim tokom.Naravna kamuflaža: Avtohtone potočne postrvi in sušci, ki so plavali skozi rožnate oblake izprane pese, so razvili čudovite, živobarvne rdeče pike na luskah. Lokalni ribiči so te ribe ponosno imenovali »savski kraljevi lososi«.3. Savski somi kot naravni čistilciKer so oblačila med pranjem oddajala močan, okusen vonj po domači hrani, so se iz globin Save prebudili tudi največji somi. Ti so se navadili plavati tik ob pericah in nežno drgniti ob rjuhe, s čimer so s svojimi hrapavimi telesi pomagali odstranjevati trdovratnejšo umazanijo. Delovali so kotnekakšni divji, podvodni masažni valji za perilo, perice pa so jim v zameno v vodo metale preostanke kuhane govedine iz juhe.Ta simbioza med ljudmi in naravo je bila tako močna, da so ribiči tistega časa uradno protestirali, ko so oblasti poskušale prepovedati pranje perila. Trdili so, da so ribe zaradi »jušnega rituala« postale najbolj zdrave in krepke v celotni monarhiji.
ČE POTREBUJETE ŠE KAK NASVET, Z VESELJEM PODELIM. TUKAJ SEM.

@Kuku hvala za dvigovanje teme.