- 1
- 2
obnova knjige kratka
Knjiga Vzporedni mehanizem globoke države raziskuje neformalne in skrite finančne ter politične strukture, ki so obstajale v Socialistična federativna republika Jugoslavija in se po razpadu Jugoslavije deloma ohranile v Sloveniji. Avtor, Rado Pezdir, trdi, da razumevanje sodobne politike in gospodarstva ni mogoče brez poznavanja teh skritih mrež.
Knjiga združuje zgodovinske raziskave, finančne dokumente in arhivske vire, s katerimi Pezdir rekonstruira vzpostavitev vzporednega sistema denarja in moči, ki ga je nadzorovala tajna služba UDBA.
1. Nastanek vzporednega sistema
Pezdir opisuje, da je v socialistični Jugoslaviji poleg uradnega gospodarskega sistema obstajal skriti finančni sistem, ki je omogočal preusmerjanje denarja iz državnih podjetij na račune v tujini.
Ključne značilnosti sistema so bile:
Podjetja in banke so prenašala sredstva v tujino, kjer so jih nato upravljali posebni skladi.
Denar naj bi bil namenjen financiranju obveščevalnih dejavnosti, političnih operacij in diplomatskih projektov.
Ta sistem je deloval skrito, brez vključenosti uradnih institucij ali nadzora javnosti.
Avtor opisuje primere, kjer so denar prenašali preko tujih podjetij in posrednikov, kar je omogočalo ohranjanje tajnosti in kontinuiteto denarnih tokov.
2. Vloga tajnih služb
V drugi fazi knjige Pezdir analizira vlogo UDBA, ki je nadzirala finančne tokove in upravljala mrežo podjetij.
Po njegovih raziskavah je UDBA:
usmerjala sredstva za operacije v tujini,
organizirala mrežo posrednikov in podjetij,
zagotavljala politično zaščito posameznikom v sistemu.
Ta skriti sistem naj bi bil ključnega pomena za upravljanje moči in kapitala, ki ni bil viden javnosti.
3. Prehod v tranzicijo in vloga Milana Kučana
V tretji točki knjige Pezdir preide v obdobje po letu 1991, ko je nastala samostojna Slovenia. Avtor trdi, da so se nekateri elementi vzporednega sistema ohranili:
posamezniki iz starega socialističnega sistema so ostali vplivni v politiki in gospodarstvu,
sodelovali so pri privatizaciji podjetij,
delovali so v neformalnih mrežah moči, ki so vplivale na odločanje države.
V tem kontekstu se omenja tudi Milan Kučan, ki je bil pomembna politična figura v času osamosvojitve in kasneje predsednik države. Pezdir ga vidi kot del političnega ozadja, ki je omogočalo ohranitev vpliva stare politične elite.
4. Finančni tokovi v tujini
Pezdir daje tudi konkretne primere, kako so delovali denarni kanali:
Denar iz jugoslovanskega podjetja se prenese na tuje podjetje.
Tuj račun deluje kot posrednik in sredstva prenese naprej.
Denar se uporablja za tajne projekte ali politične operacije, ne pa za uradno evidentirane namene.
Avtor opozarja, da so ti tokovi omogočali skrit nadzor nad kapitalom, ki je bil ločen od uradnega sistema in zato težko sledljiv.
5. Vpliv na sodobno politiko in gospodarstvo
Pezdir zaključuje, da te neformalne mreže moči še danes lahko vplivajo na slovensko politiko in gospodarstvo.
Kapital iz prejšnjega sistema je v tranziciji služil kot podlaga za nove gospodarske elite.
Odločitve politike in privatizacije so bile po njegovem mnenju včasih vplivane s strani teh skritih mrež.
Knjiga opozarja, da je razumevanje sodobne Slovenije nemogoče brez poznavanja teh skritih povezav.
Zaključek
Knjiga Vzporedni mehanizem globoke države je analitična in kontroverzna študija zgodovinskih in finančnih tokov, ki povezujejo obdobje Jugoslavije z zgodnjo tranzicijo Slovenije. Pezdir prikazuje, da:
obstajajo nevidne strukture moči,
nekatere prejšnje mreže so vplivale na politiko in gospodarstvo,
za razumevanje današnje Slovenije ni dovolj gledati le uradnih institucij.
Čeprav avtor ne daje dokončnih pravnih dokazov, njegova knjiga služi kot vredna interpretacija zgodovinskega in finančnega ozadja, ki spodbuja razmislek o tem, kako pretekle strukture vplivajo na sodobno politiko.
Knjiga Vzporedni mehanizem globoke države raziskuje neformalne in skrite finančne ter politične strukture, ki so obstajale v Socialistična federativna republika Jugoslavija in se po razpadu Jugoslavije deloma ohranile v Sloveniji. Avtor, Rado Pezdir, trdi, da razumevanje sodobne politike in gospodarstva ni mogoče brez poznavanja teh skritih mrež.
Knjiga združuje zgodovinske raziskave, finančne dokumente in arhivske vire, s katerimi Pezdir rekonstruira vzpostavitev vzporednega sistema denarja in moči, ki ga je nadzorovala tajna služba UDBA.
1. Nastanek vzporednega sistema
Pezdir opisuje, da je v socialistični Jugoslaviji poleg uradnega gospodarskega sistema obstajal skriti finančni sistem, ki je omogočal preusmerjanje denarja iz državnih podjetij na račune v tujini.
Ključne značilnosti sistema so bile:
Podjetja in banke so prenašala sredstva v tujino, kjer so jih nato upravljali posebni skladi.
Denar naj bi bil namenjen financiranju obveščevalnih dejavnosti, političnih operacij in diplomatskih projektov.
Ta sistem je deloval skrito, brez vključenosti uradnih institucij ali nadzora javnosti.
Avtor opisuje primere, kjer so denar prenašali preko tujih podjetij in posrednikov, kar je omogočalo ohranjanje tajnosti in kontinuiteto denarnih tokov.
2. Vloga tajnih služb
V drugi fazi knjige Pezdir analizira vlogo UDBA, ki je nadzirala finančne tokove in upravljala mrežo podjetij.
Po njegovih raziskavah je UDBA:
usmerjala sredstva za operacije v tujini,
organizirala mrežo posrednikov in podjetij,
zagotavljala politično zaščito posameznikom v sistemu.
Ta skriti sistem naj bi bil ključnega pomena za upravljanje moči in kapitala, ki ni bil viden javnosti.
3. Prehod v tranzicijo in vloga Milana Kučana
V tretji točki knjige Pezdir preide v obdobje po letu 1991, ko je nastala samostojna Slovenia. Avtor trdi, da so se nekateri elementi vzporednega sistema ohranili:
posamezniki iz starega socialističnega sistema so ostali vplivni v politiki in gospodarstvu,
sodelovali so pri privatizaciji podjetij,
delovali so v neformalnih mrežah moči, ki so vplivale na odločanje države.
V tem kontekstu se omenja tudi Milan Kučan, ki je bil pomembna politična figura v času osamosvojitve in kasneje predsednik države. Pezdir ga vidi kot del političnega ozadja, ki je omogočalo ohranitev vpliva stare politične elite.
4. Finančni tokovi v tujini
Pezdir daje tudi konkretne primere, kako so delovali denarni kanali:
Denar iz jugoslovanskega podjetja se prenese na tuje podjetje.
Tuj račun deluje kot posrednik in sredstva prenese naprej.
Denar se uporablja za tajne projekte ali politične operacije, ne pa za uradno evidentirane namene.
Avtor opozarja, da so ti tokovi omogočali skrit nadzor nad kapitalom, ki je bil ločen od uradnega sistema in zato težko sledljiv.
5. Vpliv na sodobno politiko in gospodarstvo
Pezdir zaključuje, da te neformalne mreže moči še danes lahko vplivajo na slovensko politiko in gospodarstvo.
Kapital iz prejšnjega sistema je v tranziciji služil kot podlaga za nove gospodarske elite.
Odločitve politike in privatizacije so bile po njegovem mnenju včasih vplivane s strani teh skritih mrež.
Knjiga opozarja, da je razumevanje sodobne Slovenije nemogoče brez poznavanja teh skritih povezav.
Zaključek
Knjiga Vzporedni mehanizem globoke države je analitična in kontroverzna študija zgodovinskih in finančnih tokov, ki povezujejo obdobje Jugoslavije z zgodnjo tranzicijo Slovenije. Pezdir prikazuje, da:
obstajajo nevidne strukture moči,
nekatere prejšnje mreže so vplivale na politiko in gospodarstvo,
za razumevanje današnje Slovenije ni dovolj gledati le uradnih institucij.
Čeprav avtor ne daje dokončnih pravnih dokazov, njegova knjiga služi kot vredna interpretacija zgodovinskega in finančnega ozadja, ki spodbuja razmislek o tem, kako pretekle strukture vplivajo na sodobno politiko.
1
dalje..
Prenos vzporednega sistema na Slovenijo po Pezdirju se nanaša na ohranitev nekaterih struktur moči in finančnih mrež iz obdobja Jugoslavije, ki so vplivale na tranzicijo in oblikovanje nove države. Tukaj je bolj konkretno, kako Pezdir to opisuje:
1. Ohranitev ključnih posameznikov
Nekateri politiki, menedžerji in uradniki iz časa Socialistična federativna republika Jugoslavija so ostali vplivni.
Ti posamezniki so zasedli položaje v novih državnih in gospodarskih strukturah, kar je omogočilo kontinuiteto vpliva.
2. Prenos finančnih kanalov
Skriti računi in skladi v tujini, ki so jih uporabljala podjetja in UDBA, so deloma ostali aktivni.
Denar je bil v tranziciji lahko uporabljen za podporo privatizacijam, financiranje novih podjetij ali vpliv na politiko.
3. Povezave med politiko in gospodarstvom
V Sloveniji se je po Pezdirju vzpostavil neformalni sistem odločanja, kjer so povezave iz starega sistema omogočale določene odločitve.
Primeri vključujejo:
privatizacijo podjetij,
vpliv na energetiko in finančne tokove,
ohranjanje mrež z mednarodnimi partnerji.
4. Politični vpliv
Po Pezdirju je bil vpliv vidnejši tudi v političnem ozadju:
nekateri vodilni politiki iz prejšnjega sistema so imeli še vedno velik politični vpliv,
po osamosvojitvi je bila tranzicija Slovenije pod vplivom obstoječih mrež moči.
Povzetek
Po Pezdirju se je vzporedni mehanizem iz Jugoslavije prenesel na Slovenijo predvsem preko:
ohranjenih vplivnih posameznikov,
finančnih kanalov v tujini,
neformalnih politično-gospodarskih mrež,
kontinuitete odločanja pri privatizaciji in gospodarskih projektih.
Knjiga opozarja, da je razumevanje sodobne Slovenije nemogoče brez poznavanja teh skritih povezav.
Primer: NLB in vzporedni finančni tokovi
Vloga NLB v Jugoslaviji
NLB je bila ena od glavnih bank v Sloveniji in hkrati del jugoslovanskega bančnega sistema.
Po Pezdirju je banka služila ne le uradnim poslovnim funkcijam, ampak je bila posrednik v prenose denarja, ki so izhajali iz skritih računov in skladov nekdanjih socialističnih podjetij.
Del teh sredstev naj bi nadzorovala UDBA in se uporabljala za tajne projekte ali financiranje interesov države v tujini.
Prenos v tranzicijo Slovenije
Ko je Slovenija postala samostojna, je NLB ostala glavna finančna institucija v državi.
Po Pezdirju so se skozi NLB ohranili neformalni finančni kanali, ki so omogočali:
premeščanje kapitala iz prejšnjega sistema,
vpliv na privatizacijo podjetij,
podporo nekaterim gospodarskim mrežam, ki so bile povezane z tranzicijo.
Sodobni pomen po Pezdirju
NLB je simbol za kontinuiteto finančnih tokov iz socialističnega obdobja.
Po avtorjevem mnenju banka ni bila le komercialna institucija, ampak vozlišče mreže, ki je povezovala pretekli vpliv z novo državo.
To omogoča razumevanje, kako so se nekatere stare strukture moči ohranile tudi v samostojni Sloveniji.
✅ Povzetek
NLB je po Pezdirju prenosni kanal vzporednega sistema, ki povezuje obdobje Jugoslavije z obdobjem tranzicije.
Finančni tokovi in vplivni posamezniki so ostali prisotni, kar ilustrira neprekinjeno kontinuiteto moči in kapitala.
Prenos vzporednega sistema na Slovenijo po Pezdirju se nanaša na ohranitev nekaterih struktur moči in finančnih mrež iz obdobja Jugoslavije, ki so vplivale na tranzicijo in oblikovanje nove države. Tukaj je bolj konkretno, kako Pezdir to opisuje:
1. Ohranitev ključnih posameznikov
Nekateri politiki, menedžerji in uradniki iz časa Socialistična federativna republika Jugoslavija so ostali vplivni.
Ti posamezniki so zasedli položaje v novih državnih in gospodarskih strukturah, kar je omogočilo kontinuiteto vpliva.
2. Prenos finančnih kanalov
Skriti računi in skladi v tujini, ki so jih uporabljala podjetja in UDBA, so deloma ostali aktivni.
Denar je bil v tranziciji lahko uporabljen za podporo privatizacijam, financiranje novih podjetij ali vpliv na politiko.
3. Povezave med politiko in gospodarstvom
V Sloveniji se je po Pezdirju vzpostavil neformalni sistem odločanja, kjer so povezave iz starega sistema omogočale določene odločitve.
Primeri vključujejo:
privatizacijo podjetij,
vpliv na energetiko in finančne tokove,
ohranjanje mrež z mednarodnimi partnerji.
4. Politični vpliv
Po Pezdirju je bil vpliv vidnejši tudi v političnem ozadju:
nekateri vodilni politiki iz prejšnjega sistema so imeli še vedno velik politični vpliv,
po osamosvojitvi je bila tranzicija Slovenije pod vplivom obstoječih mrež moči.
Povzetek
Po Pezdirju se je vzporedni mehanizem iz Jugoslavije prenesel na Slovenijo predvsem preko:
ohranjenih vplivnih posameznikov,
finančnih kanalov v tujini,
neformalnih politično-gospodarskih mrež,
kontinuitete odločanja pri privatizaciji in gospodarskih projektih.
Knjiga opozarja, da je razumevanje sodobne Slovenije nemogoče brez poznavanja teh skritih povezav.
Primer: NLB in vzporedni finančni tokovi
Vloga NLB v Jugoslaviji
NLB je bila ena od glavnih bank v Sloveniji in hkrati del jugoslovanskega bančnega sistema.
Po Pezdirju je banka služila ne le uradnim poslovnim funkcijam, ampak je bila posrednik v prenose denarja, ki so izhajali iz skritih računov in skladov nekdanjih socialističnih podjetij.
Del teh sredstev naj bi nadzorovala UDBA in se uporabljala za tajne projekte ali financiranje interesov države v tujini.
Prenos v tranzicijo Slovenije
Ko je Slovenija postala samostojna, je NLB ostala glavna finančna institucija v državi.
Po Pezdirju so se skozi NLB ohranili neformalni finančni kanali, ki so omogočali:
premeščanje kapitala iz prejšnjega sistema,
vpliv na privatizacijo podjetij,
podporo nekaterim gospodarskim mrežam, ki so bile povezane z tranzicijo.
Sodobni pomen po Pezdirju
NLB je simbol za kontinuiteto finančnih tokov iz socialističnega obdobja.
Po avtorjevem mnenju banka ni bila le komercialna institucija, ampak vozlišče mreže, ki je povezovala pretekli vpliv z novo državo.
To omogoča razumevanje, kako so se nekatere stare strukture moči ohranile tudi v samostojni Sloveniji.
✅ Povzetek
NLB je po Pezdirju prenosni kanal vzporednega sistema, ki povezuje obdobje Jugoslavije z obdobjem tranzicije.
Finančni tokovi in vplivni posamezniki so ostali prisotni, kar ilustrira neprekinjeno kontinuiteto moči in kapitala.
1
dalje...
1. Tranzicija (1991–2000)
Osamosvojitev Slovenije je prinesla prehod iz socialističnega v tržno gospodarstvo.
Privatizacija podjetij je bila ključna, vendar je Pezdir opozarjal, da so nekateri posamezniki iz starega sistema ohranili vpliv in dostop do kapitala.
Finančni kanali iz Jugoslavije (skriti računi, skladi v tujini) so se deloma ohranili in omogočali neformalno podporo projektom in podjetjem.
Politične osebnosti, kot je Milan Kučan, so imele po Pezdirju pomemben vpliv na oblikovanje politike in gospodarstva.
2. Konsolidacija in zgodnji 2000-i (2000–2010)
NLB in druga velika podjetja ostajajo vozlišča finančne in politične moči, kjer se prepletajo stare mreže in nove elite.
Pri energetskih podjetjih (primer GEN-I) in bankah so se vzpostavili novi mehanizmi vpliva, ki so deloma temeljili na prejšnjih povezavah iz obdobja socializma in zgodnje tranzicije.
Po Pezdirju so se neformalne mreže še naprej uporabljale pri:
odločanju o energetskih projektih,
financiranju podjetij in svetovalnih pogodb,
ohranjanju vpliva določenih posameznikov v gospodarstvu.
3. Kriza in sodobno obdobje (2010–2020)
Finančna in bančna kriza (2008–2013) je razkrila ranljivosti sistema in še enkrat potrdila, da imajo velike banke, kot je NLB, centralno vlogo v ekonomiji.
Po Pezdirju so se stari finančni tokovi in mreže prepletali z novimi političnimi igralci, kar je vplivalo na:
energetsko politiko,
infrastrukturne projekte,
posle državnih podjetij.
Novi vplivni igralci (podjetniki in menedžerji iz 2000-ih) so se vključili v prej obstoječe omrežje, kar je po Pezdirju omogočilo kontinuiteto moči od socializma do leta 2020.
Povzetek do 2020
Vzporedni finančni in politični sistem se je ohranil skozi različne faze tranzicije.
Ohranili so se vplivni posamezniki in mreže, ki so delovali v politiki in gospodarstvu.
Velike institucije (NLB, GEN-I, energetski sektor) so bile osrednje za prehod denarja in vpliva.
Nove elite so se povezale s starejšimi mrežami, kar je omogočilo kontinuiteto moči in kapitala od socializma do leta 2020.
1. Tranzicija (1991–2000)
Osamosvojitev Slovenije je prinesla prehod iz socialističnega v tržno gospodarstvo.
Privatizacija podjetij je bila ključna, vendar je Pezdir opozarjal, da so nekateri posamezniki iz starega sistema ohranili vpliv in dostop do kapitala.
Finančni kanali iz Jugoslavije (skriti računi, skladi v tujini) so se deloma ohranili in omogočali neformalno podporo projektom in podjetjem.
Politične osebnosti, kot je Milan Kučan, so imele po Pezdirju pomemben vpliv na oblikovanje politike in gospodarstva.
2. Konsolidacija in zgodnji 2000-i (2000–2010)
NLB in druga velika podjetja ostajajo vozlišča finančne in politične moči, kjer se prepletajo stare mreže in nove elite.
Pri energetskih podjetjih (primer GEN-I) in bankah so se vzpostavili novi mehanizmi vpliva, ki so deloma temeljili na prejšnjih povezavah iz obdobja socializma in zgodnje tranzicije.
Po Pezdirju so se neformalne mreže še naprej uporabljale pri:
odločanju o energetskih projektih,
financiranju podjetij in svetovalnih pogodb,
ohranjanju vpliva določenih posameznikov v gospodarstvu.
3. Kriza in sodobno obdobje (2010–2020)
Finančna in bančna kriza (2008–2013) je razkrila ranljivosti sistema in še enkrat potrdila, da imajo velike banke, kot je NLB, centralno vlogo v ekonomiji.
Po Pezdirju so se stari finančni tokovi in mreže prepletali z novimi političnimi igralci, kar je vplivalo na:
energetsko politiko,
infrastrukturne projekte,
posle državnih podjetij.
Novi vplivni igralci (podjetniki in menedžerji iz 2000-ih) so se vključili v prej obstoječe omrežje, kar je po Pezdirju omogočilo kontinuiteto moči od socializma do leta 2020.
Povzetek do 2020
Vzporedni finančni in politični sistem se je ohranil skozi različne faze tranzicije.
Ohranili so se vplivni posamezniki in mreže, ki so delovali v politiki in gospodarstvu.
Velike institucije (NLB, GEN-I, energetski sektor) so bile osrednje za prehod denarja in vpliva.
Nove elite so se povezale s starejšimi mrežami, kar je omogočilo kontinuiteto moči in kapitala od socializma do leta 2020.
0
dalje....
Časovnica: Vzporedni mehanizem v Sloveniji (1991–2020)
1991–2000: Tranzicija in osamosvojitev
───────────────────────────────────
- Osamosvojitev Slovenije
- Privatizacija podjetij
- Ohranitev vplivnih posameznikov iz socialističnega obdobja
- Finančni kanali iz Jugoslavije (tuji računi, skriti skladi)
- Politični vpliv: Milan Kučan in stari elite
- Vloga bank: NLB kot glavni finančni posrednik
2000–2010: Konsolidacija in zgodnji 2000-i
───────────────────────────────────
- Velika podjetja in banke ostajajo vozlišča moči
- Energetska podjetja (GEN-I) povezana s prejšnjimi mrežami
- Neformalne mreže vpliva: odločanje o energetiki, projektih in pogodbah
- Novi menedžerji in podjetniki se vključujejo v obstoječe omrežje
2010–2020: Kriza in sodobno obdobje
───────────────────────────────────
- Finančna kriza (2008–2013) razkrila ranljivosti sistema
- Stari finančni tokovi in mreže se prepletajo z novimi igralci
- Povečana vloga NLB in GEN-I pri projektih in energetiki
- Kontinuiteta moči: vpliv stare in nove elite v politiki in gospodarstvu
Ključni elementi sheme
Element Vloga
NLB Centralni finančni kanal, povezuje kapital iz socializma in tranzicije
GEN-I Energetski sektor kot vozlišče poslovnih in političnih mrež
Stari vplivni posamezniki Ohranjajo politični in gospodarski vpliv po 1991
Neformalne mreže Omogočajo odločanje in pretok kapitala zunaj uradnih kanalov
Novi igralci (2000–2020) Povezujejo se s starejšimi mrežami, ohranjajo kontinuiteto moči
Časovnica: Vzporedni mehanizem v Sloveniji (1991–2020)
1991–2000: Tranzicija in osamosvojitev
───────────────────────────────────
- Osamosvojitev Slovenije
- Privatizacija podjetij
- Ohranitev vplivnih posameznikov iz socialističnega obdobja
- Finančni kanali iz Jugoslavije (tuji računi, skriti skladi)
- Politični vpliv: Milan Kučan in stari elite
- Vloga bank: NLB kot glavni finančni posrednik
2000–2010: Konsolidacija in zgodnji 2000-i
───────────────────────────────────
- Velika podjetja in banke ostajajo vozlišča moči
- Energetska podjetja (GEN-I) povezana s prejšnjimi mrežami
- Neformalne mreže vpliva: odločanje o energetiki, projektih in pogodbah
- Novi menedžerji in podjetniki se vključujejo v obstoječe omrežje
2010–2020: Kriza in sodobno obdobje
───────────────────────────────────
- Finančna kriza (2008–2013) razkrila ranljivosti sistema
- Stari finančni tokovi in mreže se prepletajo z novimi igralci
- Povečana vloga NLB in GEN-I pri projektih in energetiki
- Kontinuiteta moči: vpliv stare in nove elite v politiki in gospodarstvu
Ključni elementi sheme
Element Vloga
NLB Centralni finančni kanal, povezuje kapital iz socializma in tranzicije
GEN-I Energetski sektor kot vozlišče poslovnih in političnih mrež
Stari vplivni posamezniki Ohranjajo politični in gospodarski vpliv po 1991
Neformalne mreže Omogočajo odločanje in pretok kapitala zunaj uradnih kanalov
Novi igralci (2000–2020) Povezujejo se s starejšimi mrežami, ohranjajo kontinuiteto moči
0
JUGOSLAVIJA (pred 1991)
──────────────────────────────────────────────
Podjetja & banke UDBA (tajna služba)
│ │
│ Finančni kanali / skladi │
└───────────────┬──────────┘
↓
VPLIVNI POSAMEZNIKI
│
──────────────────────────────────────────────
TRANKZICIJA SLOVENIJE (1991–2000)
──────────────────────────────────────────────
- Privatizacija podjetij
- NLB kot centralni finančni posrednik
- Politika: Milan Kučan in stari elite
- Finančni tokovi ohranjeni iz prejšnjega sistema
│
↓
──────────────────────────────────────────────
KONSOLIDACIJA (2000–2010)
──────────────────────────────────────────────
- GEN-I in energetski sektor kot vozlišča moči
- Neformalne mreže odločanja
- Novi menedžerji in podjetniki vključeni v obstoječe mreže
│
↓
──────────────────────────────────────────────
SODOBNO OBDOBJE (2010–2020)
──────────────────────────────────────────────
- Finančna kriza razkrila ranljivosti sistema
- Stari in novi vplivi prepleteni
- Kontinuiteta moči: politika + gospodarstvo
- NLB, GEN-I in energetski sektor kot centralna vozlišča
Kako brati shemo
Jugoslavija – začetna faza, kjer nastajajo skriti finančni kanali in vplivni posamezniki.
Tranzicija – NLB in privatizacija omogočata prenose kapitala in ohranjanje vpliva.
Konsolidacija – GEN-I, energetski sektor in novi menedžerji se povežejo s starimi mrežami.
Sodobno obdobje – do 2020 še vedno obstaja preplet stare in nove moči, pri čemer velike institucije ostajajo centralne.
──────────────────────────────────────────────
Podjetja & banke UDBA (tajna služba)
│ │
│ Finančni kanali / skladi │
└───────────────┬──────────┘
↓
VPLIVNI POSAMEZNIKI
│
──────────────────────────────────────────────
TRANKZICIJA SLOVENIJE (1991–2000)
──────────────────────────────────────────────
- Privatizacija podjetij
- NLB kot centralni finančni posrednik
- Politika: Milan Kučan in stari elite
- Finančni tokovi ohranjeni iz prejšnjega sistema
│
↓
──────────────────────────────────────────────
KONSOLIDACIJA (2000–2010)
──────────────────────────────────────────────
- GEN-I in energetski sektor kot vozlišča moči
- Neformalne mreže odločanja
- Novi menedžerji in podjetniki vključeni v obstoječe mreže
│
↓
──────────────────────────────────────────────
SODOBNO OBDOBJE (2010–2020)
──────────────────────────────────────────────
- Finančna kriza razkrila ranljivosti sistema
- Stari in novi vplivi prepleteni
- Kontinuiteta moči: politika + gospodarstvo
- NLB, GEN-I in energetski sektor kot centralna vozlišča
Kako brati shemo
Jugoslavija – začetna faza, kjer nastajajo skriti finančni kanali in vplivni posamezniki.
Tranzicija – NLB in privatizacija omogočata prenose kapitala in ohranjanje vpliva.
Konsolidacija – GEN-I, energetski sektor in novi menedžerji se povežejo s starimi mrežami.
Sodobno obdobje – do 2020 še vedno obstaja preplet stare in nove moči, pri čemer velike institucije ostajajo centralne.
0
...in kje je visok bančni kredit za stanovanje dobila neka soproga - nlb - , ...kajne ...vi ga pa ne dobite, kljub ...torej...
2
in zato nismo mogli postat ta druga Švica ...je smiselno, ...načrtno uničevanje ...
4
tu bi se vprašalo, ..kaj bo narod s to resnico, ...bo čas za pravičnost ali se bo še kotalilo ...po matematični logiki- ima vse svoj zaključek.. vsaka enačba se konča, še tako dolga in prepletena .
0
@ursa
Ta knjiga mi je padla v oči že pred časom zaradi tematike, ki me zanima, zdaj je za njo pa pravi čas.
Ta knjiga mi je padla v oči že pred časom zaradi tematike, ki me zanima, zdaj je za njo pa pravi čas.
1
Tudi Doktrina soka je super. Sicer precej debela. Ampak vredna vsake strani. Na faksu smo jo brali.
2
@hophop
Verjetno že tretjič pišem, da je o tem poročal Margetic - hrvaski raziskovalni novinar x krat zaprt, to pa itak mora biti, ker je resnicoljuben...
Iz tajnih dokumentov je izvedel, da mora pasti Slovenija na dno, da se jo mora osiromašiti....
2018 ali 19 je poročal o tem.
Verjetno že tretjič pišem, da je o tem poročal Margetic - hrvaski raziskovalni novinar x krat zaprt, to pa itak mora biti, ker je resnicoljuben...
Iz tajnih dokumentov je izvedel, da mora pasti Slovenija na dno, da se jo mora osiromašiti....
2018 ali 19 je poročal o tem.
2
@Absolutno
Tajne službe delajo po načrtih, povezava z ex Yu jih obvezuje in povezuje v izpolnjevanje obveznosti, nikoli se nismo zares odcepili, zato pa imamo glavno majhno figuro, ki zasenči vse ostale zaradi odločanja...
Tajne službe delajo po načrtih, povezava z ex Yu jih obvezuje in povezuje v izpolnjevanje obveznosti, nikoli se nismo zares odcepili, zato pa imamo glavno majhno figuro, ki zasenči vse ostale zaradi odločanja...
2
Rado Pezdir v svojih delih (zlasti v knjigi Vzporedni mehanizem globoke države) postavlja tezo, da slovenska tranzicija ni bila spontan proces demokratizacije in privatizacije, temveč skrbno načrtovan prenos moči in kapitala, ki se je začel že globoko v času nekdanje Jugoslavije.
Po Pezdirju je "vzporedni mehanizem" sistem, ki je prevzel nadzor nad denarnimi tokovi, obveščevalnimi strukturami in mediji, da bi zagotovil preživetje nekdanje partijske elite v novem, kapitalističnem sistemu.
Tukaj so ključni elementi, ki jih Pezdir izpostavlja kot najbolj sporne:
1. "Izvoz" jugoslovanskega denarja na Zahod
Pezdir trdi, da je bilo pred razpadom Jugoslavije iz države na tajne račune v tujino (Avstrija, Švica, Liechtenstein) prenesenih ogromno količin deviz.
Spornost: Ta denar ni izginil, temveč je služil kot zagonski kapital za tranzicijske elite. S tem denarjem so si ti ljudje v 90-ih letih kupovali podjetja, ustanavljali banke in ustvarjali svoja imperije, medtem ko je država Slovenija začela z "ničle".
2. Prepletenost obveščevalnih služb in bančništva
Ena najbolj spornih točk po Pezdirju je vloga nekdanjih obveščevalnih služb (Služba državne varnosti – SDV).
Spornost: Trdi, da so obveščevalci neposredno usmerjali bančne transakcije in "svetovali" pri privatizaciji. Banke v državni lasti niso delovale po tržnih principih, ampak so služile kot finančni servis za ljudi iz "mehanizma".
3. Vzporedni mehanizem kot "nevidna vlada"
Pezdir meni, da je ta mehanizem nadtrenuten in nadpolitičen.
Spornost: Ne glede na to, kdo zmaga na volitvah (levica ali desnica), ta mehanizem ohranja vpliv prek nadzornih svetov, medijev in sodstva. Po njegovo politika pogosto le izvršuje odločitve, ki so bile sprejete v ozadju, v krogu ljudi, ki so se "napajali" iz jugoslovanskih deviznih rezerv.
4. "Zlatolaske" in slamnati lastniki
Pezdir pogosto izpostavlja pojav slamnatih lastnikov.
Spornost: Ljudje, ki so bili javno predstavljeni kot uspešni poslovneži (tajkuni), so bili v resnici le "fasade". Za njimi so stali skriti skladi in računi, ki so vodili do istih ljudi iz "mehanizma". To je ustvarilo videz tržnega gospodarstva, medtem ko je šlo v resnici za nadzorovan sistem.
5. Medijski in sodni ščit
Po Pezdirju je najbolj sporna sposobnost mehanizma, da prepreči preiskave.
Spornost: Vsakič, ko se je poskušalo razkriti tokove denarja, so se aktivirali mediji (ki so v lasti mehanizma) in sodstvo, ki je postopke bodisi zavleklo do zastaranja ali jih popolnoma ustavilo.
Kako to gledati kritično?
Pezdirjeva analiza je v slovenskem prostoru zelo močna in pogosto citirana v desnosredinskih krogih, medtem ko jo kritiki (običajno z levega pola) označujejo za teorijo zarote ali pretirano poenostavljanje kompleksnih tranzicijskih procesov.
Po Pezdirju je "vzporedni mehanizem" sistem, ki je prevzel nadzor nad denarnimi tokovi, obveščevalnimi strukturami in mediji, da bi zagotovil preživetje nekdanje partijske elite v novem, kapitalističnem sistemu.
Tukaj so ključni elementi, ki jih Pezdir izpostavlja kot najbolj sporne:
1. "Izvoz" jugoslovanskega denarja na Zahod
Pezdir trdi, da je bilo pred razpadom Jugoslavije iz države na tajne račune v tujino (Avstrija, Švica, Liechtenstein) prenesenih ogromno količin deviz.
Spornost: Ta denar ni izginil, temveč je služil kot zagonski kapital za tranzicijske elite. S tem denarjem so si ti ljudje v 90-ih letih kupovali podjetja, ustanavljali banke in ustvarjali svoja imperije, medtem ko je država Slovenija začela z "ničle".
2. Prepletenost obveščevalnih služb in bančništva
Ena najbolj spornih točk po Pezdirju je vloga nekdanjih obveščevalnih služb (Služba državne varnosti – SDV).
Spornost: Trdi, da so obveščevalci neposredno usmerjali bančne transakcije in "svetovali" pri privatizaciji. Banke v državni lasti niso delovale po tržnih principih, ampak so služile kot finančni servis za ljudi iz "mehanizma".
3. Vzporedni mehanizem kot "nevidna vlada"
Pezdir meni, da je ta mehanizem nadtrenuten in nadpolitičen.
Spornost: Ne glede na to, kdo zmaga na volitvah (levica ali desnica), ta mehanizem ohranja vpliv prek nadzornih svetov, medijev in sodstva. Po njegovo politika pogosto le izvršuje odločitve, ki so bile sprejete v ozadju, v krogu ljudi, ki so se "napajali" iz jugoslovanskih deviznih rezerv.
4. "Zlatolaske" in slamnati lastniki
Pezdir pogosto izpostavlja pojav slamnatih lastnikov.
Spornost: Ljudje, ki so bili javno predstavljeni kot uspešni poslovneži (tajkuni), so bili v resnici le "fasade". Za njimi so stali skriti skladi in računi, ki so vodili do istih ljudi iz "mehanizma". To je ustvarilo videz tržnega gospodarstva, medtem ko je šlo v resnici za nadzorovan sistem.
5. Medijski in sodni ščit
Po Pezdirju je najbolj sporna sposobnost mehanizma, da prepreči preiskave.
Spornost: Vsakič, ko se je poskušalo razkriti tokove denarja, so se aktivirali mediji (ki so v lasti mehanizma) in sodstvo, ki je postopke bodisi zavleklo do zastaranja ali jih popolnoma ustavilo.
Kako to gledati kritično?
Pezdirjeva analiza je v slovenskem prostoru zelo močna in pogosto citirana v desnosredinskih krogih, medtem ko jo kritiki (običajno z levega pola) označujejo za teorijo zarote ali pretirano poenostavljanje kompleksnih tranzicijskih procesov.
1
Če bi poskusili aplicirati tezo o "vzporednem mehanizmu" (kot jo definira Pezdir) na trenutno vlado Roberta Goloba, ne bi gledali na "stare tajkune" iz 90-ih, ampak na sodobno obliko sistemske moči. Po tej logiki mehanizem ni izginil, le prilagodil se je zahtevam 21. stoletja: digitalizaciji, zelenemu prehodu in evropskim skladom.
Tukaj je analiza, kako bi lahko "vzporedni mehanizem" deloval danes:
1. Energetika kot nova "zlatolaska"
Če je včasih "mehanizem" nadzoroval banke in industrijo, danes nadzoruje energetski prehod.
Povezava: Golobova vlada izvaja ogromne energetske projekte (od subvencij za sončne elektrarne do načrtovanja JEK 2). Po tezi o mehanizmu to ni le politika, ampak sistemsko usmerjanje milijardnih tokov v kroge, ki so tesno povezani z energetskim lobijem.
Zakaj je to sporno: Ker se projekti, kot je JEK 2, gradijo na desetletja dolgih zavezah, kar pomeni, da bo trenutna elita (in njihovi nasledniki) nadzorovala denarne tokove še dolgo po tem, ko bo vlada padla.
2. "Projektno" upravljanje države (doktrina šoka)
Sodobni mehanizem ne potrebuje več tajkunov, ki bi lastniško obvladovali podjetja. Potrebuje menedžerje, ki obvladujejo projekte.
Kako deluje: Vlada uporabi "nujnost" (poplave, energetska kriza, draginja), da mimo običajnih procedur (javna naročila, transparentne razprave) sprejme "interventne zakone".
Rezultat: Denar se ne prelije v lastništvo podjetij, ampak v izvajalske pogodbe, svetovalne posle in gradbene projekte. Ti posli so praviloma dodeljeni podjetjem iz ožjega kroga "zanesljivih" partnerjev.
3. Medijska in kadrovska dominanca
Po Pezdirjevi teoriji "vzporedni mehanizem" vedno potrebuje medijski ščit.
Aplikacija na danes: Kritiki vlade opozarjajo na nenavadno prepletenost med oglaševalskimi proračuni državnih podjetij (kot je GEN-I ali Telekom) in medijskimi hišami. Če mediji dobivajo denar od državnih podjetij prek oglaševanja, težko kritično poročajo o delovanju teh istih podjetij ali vlade. To je sodobna oblika cenzure, ki ne potrebuje policije, temveč le nadzor nad marketinškim denarjem.
4. "Kadrovski vrtiljak" in SDH
SDH (Slovenski državni holding) ostaja glavno orodje.
Spornost: Namesto da bi SDH deloval po strogih strokovnih kriterijih, se zdi, da se prek njega izvaja "kadrovsko čiščenje" vseh, ki niso del mehanizma. Ko nova vlada pride na oblast, v nekaj mesecih zamenja nadzorne svete v vseh ključnih energetskih in infrastrukturnih podjetjih. To je klasičen "vzporedni mehanizem", ki zagotavlja, da nihče izven "kroga" ne more vplivati na posle.
Če apliciramo Pezdirja na danes, je glavna nevarnost "vzporednega mehanizma" v tem, da je postal "nevidnejši". Ni več divjih privatizacij s certifikati, ampak je "tiho privatiziranje" javnih projektov skozi "nujne" zakone in "strokovne" svetovalne pogodbe.
Tukaj je analiza, kako bi lahko "vzporedni mehanizem" deloval danes:
1. Energetika kot nova "zlatolaska"
Če je včasih "mehanizem" nadzoroval banke in industrijo, danes nadzoruje energetski prehod.
Povezava: Golobova vlada izvaja ogromne energetske projekte (od subvencij za sončne elektrarne do načrtovanja JEK 2). Po tezi o mehanizmu to ni le politika, ampak sistemsko usmerjanje milijardnih tokov v kroge, ki so tesno povezani z energetskim lobijem.
Zakaj je to sporno: Ker se projekti, kot je JEK 2, gradijo na desetletja dolgih zavezah, kar pomeni, da bo trenutna elita (in njihovi nasledniki) nadzorovala denarne tokove še dolgo po tem, ko bo vlada padla.
2. "Projektno" upravljanje države (doktrina šoka)
Sodobni mehanizem ne potrebuje več tajkunov, ki bi lastniško obvladovali podjetja. Potrebuje menedžerje, ki obvladujejo projekte.
Kako deluje: Vlada uporabi "nujnost" (poplave, energetska kriza, draginja), da mimo običajnih procedur (javna naročila, transparentne razprave) sprejme "interventne zakone".
Rezultat: Denar se ne prelije v lastništvo podjetij, ampak v izvajalske pogodbe, svetovalne posle in gradbene projekte. Ti posli so praviloma dodeljeni podjetjem iz ožjega kroga "zanesljivih" partnerjev.
3. Medijska in kadrovska dominanca
Po Pezdirjevi teoriji "vzporedni mehanizem" vedno potrebuje medijski ščit.
Aplikacija na danes: Kritiki vlade opozarjajo na nenavadno prepletenost med oglaševalskimi proračuni državnih podjetij (kot je GEN-I ali Telekom) in medijskimi hišami. Če mediji dobivajo denar od državnih podjetij prek oglaševanja, težko kritično poročajo o delovanju teh istih podjetij ali vlade. To je sodobna oblika cenzure, ki ne potrebuje policije, temveč le nadzor nad marketinškim denarjem.
4. "Kadrovski vrtiljak" in SDH
SDH (Slovenski državni holding) ostaja glavno orodje.
Spornost: Namesto da bi SDH deloval po strogih strokovnih kriterijih, se zdi, da se prek njega izvaja "kadrovsko čiščenje" vseh, ki niso del mehanizma. Ko nova vlada pride na oblast, v nekaj mesecih zamenja nadzorne svete v vseh ključnih energetskih in infrastrukturnih podjetjih. To je klasičen "vzporedni mehanizem", ki zagotavlja, da nihče izven "kroga" ne more vplivati na posle.
Če apliciramo Pezdirja na danes, je glavna nevarnost "vzporednega mehanizma" v tem, da je postal "nevidnejši". Ni več divjih privatizacij s certifikati, ampak je "tiho privatiziranje" javnih projektov skozi "nujne" zakone in "strokovne" svetovalne pogodbe.
1
Če te res zanima, kako deluje "vzporedni mehanizem" v času Golobove vlade, moraš slediti denarju tam, kjer je pretok najhitrejši – to so javna podjetja in veliki infrastrukturni projekti.
Tukaj je tvoj "kontrolni seznam" za iskanje potencialnih nepravilnosti:
1. Koga "preiskati" na Erar-u? (Ključni igralci)
Vpiši ta imena v iskalnik Erar.si in preglej zavihek "Prejemniki" (da vidiš, komu oni plačujejo):
GEN-I: Ker gre za trgovanje z elektriko, je tukaj največja "siva cona" pri marketinških in svetovalnih pogodbah.
2TDK (Drugi tir): To je gradbena črna luknja. Išči velika gradbena podjetja in preveri, ali se ista imena pojavljajo tudi pri sanacijah po poplavah.
Telekom Slovenije: Poglej, katera podjetja dobivajo posle za "vzdrževanje IT sistemov". To so pogosto najdražji in najbolj netransparentni posli.
Elektro podjetja (Elektro Ljubljana, Primorska itd.): Preveri, kdo jim dobavlja opremo (transformatorji, stikala). Ali so to vedno isti dobavitelji?
2. Kaj iščeš kot "sporno" postavko?
Ko odpreš seznam prejemnikov, ne išči velikih številk (te so ponavadi za materiale in beton), ampak išči "nenavadne" postavke:
"Svetovanje in storitve" ali "Inženiring": Če vidiš podjetje, ki prejme 100.000 € za "svetovanje", pa nima niti enega zaposlenega ali ima sedež v stanovanjskem bloku, si našel "pretočno cev" za denar.
Oglaševanje in marketing: Poglej, koliko denarja gredo za "zakup oglasnega prostora". Če gre ta denar medijem, ki so izrazito naklonjeni politiki, to potrjuje tezo o "medijskem ščitu".
Večkratni manjši zneski: Včasih "mehanizem" raje izplača 20 manjših zneskov (pod mejo za javni razpis), da se izogne nadzoru.
3. Povezovanje pik (Detektivski korak)
Ko najdeš podjetje, ki ti deluje sumljivo (npr. dobi velik posel od GEN-I, pa hkrati od 2TDK), ga vpiši v iskalnik podjetij Bizi.si ali Ajpes.si:
Preveri lastništvo: Kdo je lastnik? Ali je to oseba, ki je povezana s politiko?
Preveri število zaposlenih: Če ima podjetje z milijonskim prometom 0 ali 1 zaposlenega, je to rdeči alarm.
Če Vas zanima in imate kot državljan tudi pravico vedeti kako država deluje...
Tukaj je tvoj "kontrolni seznam" za iskanje potencialnih nepravilnosti:
1. Koga "preiskati" na Erar-u? (Ključni igralci)
Vpiši ta imena v iskalnik Erar.si in preglej zavihek "Prejemniki" (da vidiš, komu oni plačujejo):
GEN-I: Ker gre za trgovanje z elektriko, je tukaj največja "siva cona" pri marketinških in svetovalnih pogodbah.
2TDK (Drugi tir): To je gradbena črna luknja. Išči velika gradbena podjetja in preveri, ali se ista imena pojavljajo tudi pri sanacijah po poplavah.
Telekom Slovenije: Poglej, katera podjetja dobivajo posle za "vzdrževanje IT sistemov". To so pogosto najdražji in najbolj netransparentni posli.
Elektro podjetja (Elektro Ljubljana, Primorska itd.): Preveri, kdo jim dobavlja opremo (transformatorji, stikala). Ali so to vedno isti dobavitelji?
2. Kaj iščeš kot "sporno" postavko?
Ko odpreš seznam prejemnikov, ne išči velikih številk (te so ponavadi za materiale in beton), ampak išči "nenavadne" postavke:
"Svetovanje in storitve" ali "Inženiring": Če vidiš podjetje, ki prejme 100.000 € za "svetovanje", pa nima niti enega zaposlenega ali ima sedež v stanovanjskem bloku, si našel "pretočno cev" za denar.
Oglaševanje in marketing: Poglej, koliko denarja gredo za "zakup oglasnega prostora". Če gre ta denar medijem, ki so izrazito naklonjeni politiki, to potrjuje tezo o "medijskem ščitu".
Večkratni manjši zneski: Včasih "mehanizem" raje izplača 20 manjših zneskov (pod mejo za javni razpis), da se izogne nadzoru.
3. Povezovanje pik (Detektivski korak)
Ko najdeš podjetje, ki ti deluje sumljivo (npr. dobi velik posel od GEN-I, pa hkrati od 2TDK), ga vpiši v iskalnik podjetij Bizi.si ali Ajpes.si:
Preveri lastništvo: Kdo je lastnik? Ali je to oseba, ki je povezana s politiko?
Preveri število zaposlenih: Če ima podjetje z milijonskim prometom 0 ali 1 zaposlenega, je to rdeči alarm.
Če Vas zanima in imate kot državljan tudi pravico vedeti kako država deluje...
0
A ni "šivilja" pri projektu z 2TDK, in na prisluhih ali kje je že bilo, da je odnesla 2,5 mio eur?
2
golob vse sprivatiziral bomo slovenci samo še njegovi sužnji. ce dobro pogledate se tako obnaša že danes.
1
Po vsem tem se je res težko odločiti kateri je boljši? Janša ali Golob 🙂
Pahhh .. ista sta.. en bolj direkten drugi bolj ostudno pasivno agresiven. 🙂 🙂
Pahhh .. ista sta.. en bolj direkten drugi bolj ostudno pasivno agresiven. 🙂 🙂
0
tehnična vlada, spucat klike - pozapret jih za kazniva dejanja in gremo frišni naprej. .menda premoremo koga, ki je čist , nepodkupljiv, pošten, deloven , zagnan,... da končno očiščeni starih navlak prosperiramo naprej -za otroke, vnuke ...premoremo koga ...ali do kdaj se bo to vleklo naprej ...
3
@ ari
Ja. Njegov sodelavec Parvan ali neki takega je povedal, ds zrli holob gen I privatizirati.
Ja. Njegov sodelavec Parvan ali neki takega je povedal, ds zrli holob gen I privatizirati.
2
@ contact
Za kaj takega - tehnično vlado- bi rabili referendum.
Edina rešitev.
Za kaj takega - tehnično vlado- bi rabili referendum.
Edina rešitev.
0
Je Pezdir že povedal, kdo je nosil kovčke denarja in kako je žena dobila zaposlitev?
0
Ta pikra
Pezdir ni javni funkcionar.
Golob je PV. Dejmo si razčistiti pojme kdo je kdo.
Pezdir ni javni funkcionar.
Golob je PV. Dejmo si razčistiti pojme kdo je kdo.
3
Dajmo sklicati referendom za tehnicno vlado. Golob in jansa nas bodo ugonobila. Nic ne bo ostal.
1
Kaj, ko bi tale Janšev pudelj Pezdir analiziral dokumente, ki dokazujejo Janševo prekupčevanje z orožjem in kanaliziranje denarja na tajne račune, iz katerih se še danes financira SDS?!
DRŽAVO JE UGRABIL MAFIJEC JANŠA IN JO SPREMENIL V KRIMINALNO ZDRUŽBO!!!
DRŽAVO JE UGRABIL MAFIJEC JANŠA IN JO SPREMENIL V KRIMINALNO ZDRUŽBO!!!
0
@ orozarski posli
Jansa in golob sta enaka. Obema je cilj spremeniti sistem v svojo korist- vzporedni mehanizmi globoke drzave.
Golob trenutno izvsja privatizacijo gen i ja.
Jansa in golob sta enaka. Obema je cilj spremeniti sistem v svojo korist- vzporedni mehanizmi globoke drzave.
Golob trenutno izvsja privatizacijo gen i ja.
0
- 1
- 2
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
12.03.2026 ob 12:53
Po tem principu ocitno deluje golobja vlada oz kot je ze prej
Pod kukanom. Zato ga tudi zeli ustoliciti za novega " vladarja"
Ctivo zelo zanimivo . Obravnavani " case i" za odlive v tujino NLB, Iskra,..
Zgodovina se ponavlja. Knjigo v roke in si ustvariti svoje mnenje. Hitro!😅