Leta 1698 je grofica Marija Eleonora plemenita Strobelhof dala hčerko Evo Frančiško vzgajati uršulinkam v Gorico. Ker je želela imeti hčer čim bližje je ponudila 10.000 goldinarjev , da pride red svete Uršule tudi v Ljubljano. Tedanji ljubanski knezoškof Herberstein ponudbe ni sprejel, ker se mu je vsota zdela premajhna. Potem se je za prihod uršulink zavzel Jakob Schell plemeniti Schellenburg, ki je v Ljubljano prišel s Tirolske in ustanovil samostan uršulink v Ljubljani. V pismu prednici uršulink v Gorici je zapisal, da je za ustanovitev samostana v Ljubljani pripravljen založiti 20.000 goldinarjev, če je pripravljena poslati iz Gorice redovnice. Prednica je ponudbo sprejela. Tako so aprila leta 1702 prispele 4 redovnice.
Septembra leta 1702 je uršulinkam cesar dovolil odpreti javno šolo.
Leta 1703 so uršulinke vzele v najem hišo župana Gabrijela Ederja blizu samostana klaris za javno šolo.
2. julija 1703 so uršulinke odprle javno dekliško šolo in sprva poučevale tudi v slovenskem jeziku. 170 let je bila edina javna dekliška šola.
Leta 1707 je hiša postala premajhna, zato jim je plemeniti Schellenburg za 12.000 goldinarjev kupil Auerspergov vrt in vrt kneza Eggenberga za 7.000 goldinarjev. Na Eggenbergovem vrtu so kasneje zgradili samostan.
Leta 1713 so začeli graditi samostan. Temeljni kamen je položil sam plemeniti Schellenburg, ki pa je umrl pred dokončanjem zgradbe. Stavba je imela eno nadstropje.
Leta 1858 so predlagali nadzidavo samostana.
30. maja 1862 je za nadzidavo občina razpisala licitacijo. Delo je dobil Faleschini, ki je med počitnicami hitro opravil delo, da ne bi trpel pouk.
Leta 1894 je šola postala prva dekliška meščanska šola.
Leta 1928 so šolo spremenili v žensko realno gimnazijo.
Leta 1931 je gimnazija postala javna šola. V stavbi so uršulinke uredile otroški vrtec, osnovno šolo, meščansko šolo, učiteljišče in gimnazijo.
Leta 1941 so položili temeljni kamen za nov šolski prizidek po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika. Zaradi vojne so prizidek gradili 6 let. Naslednica uršulinske gimnazije je postala II. gimnazija ali kasneje Šubičeva gimnazija, ki še deluje v Plečnikovi stavbi. Zdaj se imenuje Gimnazija Jožeta Plečnika.
https://c2.staticflickr.com/2/1616/24416838154_85e2b1e5cb_b.jpg
Super prispevek.
Pogrešam edino sliko celotne stavbe in če je možno, slike, kako se je spreminjala skozi leta.
Je bila šola vedno v isti stavbi kot samostan? Je bilo kasneje več redovnic? Samostan še obstaja?
Micka, hvala. Lahko bi seveda sama poiskala podatke, ampak ker me tema v bistvu sploh ne zanima, razen tisto, kar sem vprašala, sem potem raje samo tečna in želim dopolnilo teme. Hi-hi-hi!
Aja, cerkve ne poznam, nisem Ljubljančanka.
Micka, hvala. Lahko bi seveda sama poiskala podatke, ampak ker me tema v bistvu sploh ne zanima, razen tisto, kar sem vprašala, sem potem raje samo tečna in želim dopolnilo teme. Hi-hi-hi!
Aja, cerkve ne poznam, nisem Ljubljančanka.
Evo, si mi potrdila, da sem šla res že večkrat mimo, čeprav po moje ne ravno "mimo". Sem hodila po drugi strani trga. Opazila je pa res nikoli nisem, čeprav vedno gledam osupljivo arhitekturo hiš, mimo katerih grem.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
19.07.2016 ob 16:59