V zimskih mesecih 1914 in 1915 je izdelala šolska mladina po mestih in na deželi raznovrstno zimsko opravo za junake tam zunaj v ledu in snegu.
Tudi naše učenke niso bile zadnje v društvu pomožne akcije.
Ure ročnega dela so se porabile izključno le za izdelovanje vojaških potrebščin.
Volno in drugo potrebno blago so nakupile učenke same.
Učenke Vnanje in Notranje šole so izdelale iz volne 4340 kosov nogavic, rokavic, snežnih čepic, zapestnikov, nakolenic, šalov in oprstnikov.
Iz platna so izdelale 1483 kosov.
Iz Bilrotovega papirja so izdelale 1270 parov nogavic,
iz časopisnega papirja 9350 parov podplatov.
4. slika: kopalke niso smele biti prekratke?
Sicer pa zanimiva moda včasih: je bil verjetno isti oblikovalec za kopalke in tisti za zaporniške obleke...:P
pred aretacijo je policist ali kriminalist izmeril razdaljo med koleni in obleko
če je bila razdalja večja od predpisane je bila nespodobno oblečena in zrela za zapor
Tile policaji pa ne izgledajo ravno hudi, da morajo meriti mladenke in jim pisati kazni.:P
Zadnja slika: policajev v šoli niso učili, kje je razdalja med robom obleke in kolenom?:P
V katerih državah pa je bil predpisan tak kodeks in do kdaj? Približno. Recimo pri nas ali v Ameriki.
10.07.2017 ob 6:28
Tudi naše učenke niso bile zadnje v društvu pomožne akcije.
Ure ročnega dela so se porabile izključno le za izdelovanje vojaških potrebščin.
Volno in drugo potrebno blago so nakupile učenke same.
Učenke Vnanje in Notranje šole so izdelale iz volne 4340 kosov nogavic, rokavic, snežnih čepic, zapestnikov, nakolenic, šalov in oprstnikov.
Iz platna so izdelale 1483 kosov.
Iz Bilrotovega papirja so izdelale 1270 parov nogavic,
iz časopisnega papirja 9350 parov podplatov.
Uršulinska šola Ljubljana