Neumen je tisti, ki misli, da vse ve.
Tomaž Šalamun
Življenje
Tomaž Šalamun se je rodil v Zagrebu leta 1941. Živi v Ljubljani. Gimnazijo je končal v Kopru (1960), študij zgodovine in umetnostne zgodovine pa v Ljubljani (1965). Med študijem je sodeloval s skupino OHO, v kateri je deloval tudi njegov brat, slikar Andraž Šalamun. Leta 1969 se je zaposlil kot pripravnik v Moderni galeriji (Ljubljana), leta 1971 pa kot asistent za umetnostno zgodovino na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1970 je bil na trimesečnem podiplomskem študiju v Pizi. Julija istega leta ga je povabil newyorški muzej moderne umetnosti (MOMA) kot člana skupine OHO; tam je ostal mesec dni. V jeseni 1971 je bil povabljen v ZDA na univerzo v Iowi (1971–72). Tam je deloval na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Kasneje je bil na povabilo ameriške umetnostne kolonije v Yaddo še trikrat po dva meseca v ZDA (1974, 1979, 1986), kjer je ustvarjal (večina Šalamunovih pesmi je nastala v tujini). Pesniti je začel v Perspektivah 1963–64. Bil je član OHO in je z njo razstavljal v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, New Yorku in samostojno v Kranju. Slovenski klasik je postal leta 1993 z izbranimi pesmimi v renomirani zbirki Kondor. Leta 2005 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Prevedenih je več kot 30 njegovih knjig, ki so doslej izšle prevedene v 18 jezikov.
Delo
Ko je Tomaž Šalamun objavil pesem Duma 64 (1964), je bila ta politično provokativna. To je veljalo tudi za objave pesmi v Perspektivah l. 1963; prav tako ob izidu pesniške zbirke Poker leta 1966. Pesnik je takrat dobil podporo enega izmed srbskih pesnikov, že pred vojno tudi francoskega surrealista, tedanjega člana CK KPJ, Oskarja Daviča, ki mu je – kot navaja v intervjuju[2] – »na celi zadnji strani časopisa Komunist napisal pravi panegirik, kar je v Sloveniji povzročilo veliko zmedo«.
V okviru mednarodnih pesniških festivalov, v okviru različnih literarnih delavnic (npr. International Writing Program), pa tudi v okviru svojih bralnih turnej, je največ gostoval po ZDA: Vermont College, University of Iowa, Sarah Lawrence College, Harvard University, Columbia University, Georgia State University, University of Massachusetts-Amherst, Emory University, University of Mississippi.
Žirija berlinskega umetniškega programa (DAAD) je maja 2002 Tomaža Šalamuna za leto dni povabila v Berlin. Štipendije so bile podeljene literarnim ustvarjalcem po vsem svetu.
Pesništvo
Tomaž Šalamun je predstavnik druge povojne generacije. Je prvi v tej generaciji, ki je uresničil tip modernistične poezije. Po vsebinski strani pa je opustil tradicijo socialnega realizma, simbolizma in eksistencializma. Izdal je preko trideset pesniških zbirk. Že v prvi zbirki (Poker) je uporabljal svoj jezik, ki pa je že bil uporabljen pred njim. S tem jezikom je vpeljal v poezijo besede, ki so prej v pesmih veljale za tabu. Vpeljal jih je na tak način, da so se prilegale v njegove pesnitve. Nikoli ne piše v prvi osebi. Pesniški jaz se pri Šalamunu skriva v jeziku in v skritem pripovedovalcu, tako da nikjer ne pripoveduje pesmi neposredno iz sebe. Svoja dela je objavljal v Perspektivah, v zborniku EVA, Katalog I, Katalog II, Pericarežeracirep.
Pesniške zbirke
Poker (1966) (COBISS)
Namen pelerine (1968) (COBISS)
Romanje za Maruško (1971) (COBISS)
Bela Itaka (1972) (COBISS)
Amerika (1972) (COBISS)
Arena (1973) (COBISS)
Sokol (1974) (COBISS)
Imre (1975) (COBISS)
Druidi (1975) (COBISS)
Turbine (1975) (COBISS)
Praznik (1976) (COBISS)
Zvezde (1977) (COBISS)
Metoda angela (1978) (COBISS)
Po sledeh divjadi (1979) (COBISS)
Zgodovina svetlobe je oranžna (1979) (COBISS)
Maske (1980) (COBISS)
Balada za Metko Krašovec (1981) (COBISS)
Analogija svetlobe (1982) (COBISS)
Glas (1983) (COBISS)
Sonet o mleku (1984) (COBISS)
Soy realidad (1985) (COBISS)
Ljubljanska pomlad (1986) (COBISS)
Mera časa (1987) (COBISS)
Živa rana, živi sok (1988) (COBISS)
Otrok in jelen (1990) (COBISS)
Glagoli sonca (1993) (COBISS)
Ambra (1995) (COBISS)
Črni labod (1997) (COBISS)
Knjiga za mojega brata (1997) (COBISS)
Morje (1999) (COBISS)
Gozd in kelihi (2000) (COBISS)
Table (2002) (COBISS)
Od tam (2003) (COBISS)
Kaj je kaj (2005) (COBISS)
Sončni voz (2005) (COBISS)
Sinji stolp (2007) (COBISS)
Narobe svet je tudi svet (2010) (COBISS)
Letni čas(2010) (COBISS)
Opera buffa (2011) (COBISS)
Pripovedništvo
Hiša Markova (1992) (COBISS)
Korporacija v 21 nadstropjih (2010)
Priredbe
Simone de Beauvoir: Mandarini (1971) (COBISS)
Art Buchwald: Težave v raju (1975) (COBISS)
Jaime de Angulo: Indijanske zgodbe (1978) (COBISS)
Agatha Christie: Odhod ob 16'50 (1978) (COBISS)
Frederick William Winterbotham: Nacistična znanstva (1983) (COBISS)
Walter De la Mare: Čudežni jopič (1984) (COBISS)
René Goscinny: Nikec (1985) (COBISS)
Charles Simic: Razgaljanje tišine (2001) (COBISS)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Toma%C5%BE_%C5%A0alamun Tomaž Š
Tomaž Šalamun
Življenje
Tomaž Šalamun se je rodil v Zagrebu leta 1941. Živi v Ljubljani. Gimnazijo je končal v Kopru (1960), študij zgodovine in umetnostne zgodovine pa v Ljubljani (1965). Med študijem je sodeloval s skupino OHO, v kateri je deloval tudi njegov brat, slikar Andraž Šalamun. Leta 1969 se je zaposlil kot pripravnik v Moderni galeriji (Ljubljana), leta 1971 pa kot asistent za umetnostno zgodovino na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1970 je bil na trimesečnem podiplomskem študiju v Pizi. Julija istega leta ga je povabil newyorški muzej moderne umetnosti (MOMA) kot člana skupine OHO; tam je ostal mesec dni. V jeseni 1971 je bil povabljen v ZDA na univerzo v Iowi (1971–72). Tam je deloval na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Kasneje je bil na povabilo ameriške umetnostne kolonije v Yaddo še trikrat po dva meseca v ZDA (1974, 1979, 1986), kjer je ustvarjal (večina Šalamunovih pesmi je nastala v tujini). Pesniti je začel v Perspektivah 1963–64. Bil je član OHO in je z njo razstavljal v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, New Yorku in samostojno v Kranju. Slovenski klasik je postal leta 1993 z izbranimi pesmimi v renomirani zbirki Kondor. Leta 2005 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Prevedenih je več kot 30 njegovih knjig, ki so doslej izšle prevedene v 18 jezikov.
Delo
Ko je Tomaž Šalamun objavil pesem Duma 64 (1964), je bila ta politično provokativna. To je veljalo tudi za objave pesmi v Perspektivah l. 1963; prav tako ob izidu pesniške zbirke Poker leta 1966. Pesnik je takrat dobil podporo enega izmed srbskih pesnikov, že pred vojno tudi francoskega surrealista, tedanjega člana CK KPJ, Oskarja Daviča, ki mu je – kot navaja v intervjuju[2] – »na celi zadnji strani časopisa Komunist napisal pravi panegirik, kar je v Sloveniji povzročilo veliko zmedo«.
V okviru mednarodnih pesniških festivalov, v okviru različnih literarnih delavnic (npr. International Writing Program), pa tudi v okviru svojih bralnih turnej, je največ gostoval po ZDA: Vermont College, University of Iowa, Sarah Lawrence College, Harvard University, Columbia University, Georgia State University, University of Massachusetts-Amherst, Emory University, University of Mississippi.
Žirija berlinskega umetniškega programa (DAAD) je maja 2002 Tomaža Šalamuna za leto dni povabila v Berlin. Štipendije so bile podeljene literarnim ustvarjalcem po vsem svetu.
Pesništvo
Tomaž Šalamun je predstavnik druge povojne generacije. Je prvi v tej generaciji, ki je uresničil tip modernistične poezije. Po vsebinski strani pa je opustil tradicijo socialnega realizma, simbolizma in eksistencializma. Izdal je preko trideset pesniških zbirk. Že v prvi zbirki (Poker) je uporabljal svoj jezik, ki pa je že bil uporabljen pred njim. S tem jezikom je vpeljal v poezijo besede, ki so prej v pesmih veljale za tabu. Vpeljal jih je na tak način, da so se prilegale v njegove pesnitve. Nikoli ne piše v prvi osebi. Pesniški jaz se pri Šalamunu skriva v jeziku in v skritem pripovedovalcu, tako da nikjer ne pripoveduje pesmi neposredno iz sebe. Svoja dela je objavljal v Perspektivah, v zborniku EVA, Katalog I, Katalog II, Pericarežeracirep.
Pesniške zbirke
Poker (1966) (COBISS)
Namen pelerine (1968) (COBISS)
Romanje za Maruško (1971) (COBISS)
Bela Itaka (1972) (COBISS)
Amerika (1972) (COBISS)
Arena (1973) (COBISS)
Sokol (1974) (COBISS)
Imre (1975) (COBISS)
Druidi (1975) (COBISS)
Turbine (1975) (COBISS)
Praznik (1976) (COBISS)
Zvezde (1977) (COBISS)
Metoda angela (1978) (COBISS)
Po sledeh divjadi (1979) (COBISS)
Zgodovina svetlobe je oranžna (1979) (COBISS)
Maske (1980) (COBISS)
Balada za Metko Krašovec (1981) (COBISS)
Analogija svetlobe (1982) (COBISS)
Glas (1983) (COBISS)
Sonet o mleku (1984) (COBISS)
Soy realidad (1985) (COBISS)
Ljubljanska pomlad (1986) (COBISS)
Mera časa (1987) (COBISS)
Živa rana, živi sok (1988) (COBISS)
Otrok in jelen (1990) (COBISS)
Glagoli sonca (1993) (COBISS)
Ambra (1995) (COBISS)
Črni labod (1997) (COBISS)
Knjiga za mojega brata (1997) (COBISS)
Morje (1999) (COBISS)
Gozd in kelihi (2000) (COBISS)
Table (2002) (COBISS)
Od tam (2003) (COBISS)
Kaj je kaj (2005) (COBISS)
Sončni voz (2005) (COBISS)
Sinji stolp (2007) (COBISS)
Narobe svet je tudi svet (2010) (COBISS)
Letni čas(2010) (COBISS)
Opera buffa (2011) (COBISS)
Pripovedništvo
Hiša Markova (1992) (COBISS)
Korporacija v 21 nadstropjih (2010)
Priredbe
Simone de Beauvoir: Mandarini (1971) (COBISS)
Art Buchwald: Težave v raju (1975) (COBISS)
Jaime de Angulo: Indijanske zgodbe (1978) (COBISS)
Agatha Christie: Odhod ob 16'50 (1978) (COBISS)
Frederick William Winterbotham: Nacistična znanstva (1983) (COBISS)
Walter De la Mare: Čudežni jopič (1984) (COBISS)
René Goscinny: Nikec (1985) (COBISS)
Charles Simic: Razgaljanje tišine (2001) (COBISS)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Toma%C5%BE_%C5%A0alamun Tomaž Š
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
27.12.2014 ob 18:21
Star je bil 74. let.