☕ Ujetniki

Tukaj imamo še slabše,
moramo delati,
ko je to državno delo,
prisiljeni smo,
imamo železniškega mojstra – vodjo,
ki je kot zverina,
sili in vleče nas na delo,
pa če si bolan ali zdrav.

Če človek ostane doma bolan,
je prav tako prizadet,
ker je v barakah tako tesno in vlažno,
da ne moreš ponoči spati in je zelo nezdravo.

Ne bojte se,
ostali bomo to,
kar smo.

Zvesti sinovi domovine,
za katero smo pretakali svojo kri.


Prvi spopadi v Galiciji so zahtevali polovico moštva in častnikov slovenskega 17. pešpolka.
V bojih v avstro – ogrski vojski je bilo ranjenih več vojakov kot jih je stalo v bojnih vrstah.
Veliko slovenskih vojakov je padlo v rusko vojno ujetništvo.
V ruskem ujetništvu je bilo 2,1 milijona vojakov avstro – ogrske vojske.
Število slovenskih ujetnikov ni znano.
Slovenski vojni ujetniki so bili najprej v taboriščih v ukrajinskem zaledju fronte.
Z večanjem števila ujetnikov so nastajala nova taborišča v evropski Rusiji, Sibiriji in osrednji Aziji.
Tja so potovali več 10 dni, kjer so bile težke razmere, prenatrpane barake, vojašnice in šole.
Bila so stroga pravila in urniki, omejeno gibanje.
Preskrba s hrano, obleko in obutvijo je bila zelo slaba.
Bila je ostra zima, hud mraz, velika vlaga in vročina v poletnih mesecih.
Slabe higienske razmere so povzročale kolero, tifus in malarijo.
Ujetniki so domov pisali kratka pisma in dopisnice, od doma pa prejemali denar in potrebščine.
Delali so v rudnikih in na železnici od 12 do 18 ur.
Zaradi prenapolnjenih taborišč so mnogi delali pri kmetih in posestnikih.

Marca 1918 je bil sklenjen mir v Brest Litovsku.
Ujetnike je čakala dolga pot domov.
Domači jih niso več pričakovali.
Mnogi so se vrnili 10 ali več let po odhodu na bojišče.
Vrnili so se v novo državo, ki jih ni marala.

Poraz avstro – ogrske vojske je slovenske vojake pahnil v italijansko vojno ujetništvo.
Polk 17 je v celoti padel v vojno ujetništvo.
V Italiji je bilo zajetih 10 000 častnikov in 600 000 vojakov nekdanje Avstro – Ogrske.
Tu je bil strog red in prepovedano svobodno gibanje.
Pošta je bila neredna, časopisi prepovedani.
Leta 1919 so se vrnili iz ujetništva.

VIR: Štepec Marko, Slovenci + prva svetovna vojna 1914 - 1918