PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

tudi pri meni je udarila 13ka


leskova mast :: 03.06.2022 ob 7:22
Tudi pri meni je udarila 13ka. Malenkost sem stopila cez zgornjo stopnico in ze sem sem poskakovala cez 13 stopnic v klet. 2x priletela na glavo - zdaj grejo iz nje ravno zadnje hraste in lobanja je bila premajhna dobrih 10 dni. Veliko modric in eno zlomljeno zapestje, sapnik in poziralnik se zdaj zabolita pri vsakem vdihu, ker sem trescila s prsnim kosem s tako silo. Kost v zapestju se je zamaknila za 2 mm postrani in za 35 stopinj navzgor. V bolnici so rekli, da je zlom prezahteven za njih in so me odpeljali v drugo bolnico. Se prej so mi dali ovratnik, ki je bil sele v tretjem poskusu kolikor toliko ustreze. Prva dva sta koncala v smeteh. Me ne cudi, da je vse tako drago. Potem sta mi setri vlekli na roko neko napihljivo zadevo za imobilizacijo, a je bilo samo se slabse. Tudi to je koncalo v smeteh. Koncno sem jima dopovedala, da bom potrpela tudi brez njihovih mucilnih naprav. V resilca ne smes na svojih nogah. Moras se vleci na stretcher, nato te privezejo, da jim ne pades dol (po besedah resevalke se to vsake toliko vseeno zgodi) in te na njem odpeljejo do resilca. V ambulance, resilcu, ki je tovornjak, so me imeli ves cas prikljuceno na vseh meritvenih masinah kljub mojim protestom. Ko si enkrat njihov, jim ne mores uiti, dokler te ne pripejejo na destinacijo. Mladenic je vozil, mladenka je bila z mano in sva klepetali o vsem mogocem, od njenega solanja, ker je dva tedna prej sele zakljucila solanje, do Pompejev in Slovenije. Za Melanijo Trump ni slisala, je pa slisala za slovenske smucarje.
V ta veliki bolnici je na urgenci hodnik, dolg kakih 40 m in vzdolz tega hodnika je bil stretcher za stretcherjem - nosila na kolesih, na njih pa cakajoci pacienti. Eni so cakali ze 4 ure, a ni bilo izgleda, da bodo kmalu prisli na vrsto. Moja dva sta mi rekla, da se zna cakanje zavleci do jutra - takrat je bilo okoli 10h zvecer.
Vsak pacient je imel po dva spremljevalca, ki so bili v razlicnih unifromah. Moja paramedic ali EMT - ne vem, kaj je bila, mi je vse razlozila. Vecina jih je imela uniforma privatnih firm, kot moja dva, nekaj je bilo velikomestnih resevalcev - ti so imeli vsi neprebojne jopice. In en par je bil helikopterskih resevalcev. Ti pripeljejo paciente celo iz Nunavuta, kar je 4,5 do 5 ur leta. Inuite in druge s severa peljejo po celi drzavi, odvisno od njihove bolezni. Ta bolnica se specialzira za srcne bolezni, zato srcne bolnike pripeljejo sem. Kako svojci pridejo do njih, ce sploh pridejo, ne vem.
Vsi ti resevalci morajo ostati s svojim pacientom, dokler ga ne prevzamejo v urgenci in to lahko traja ure ali celo noc. Vprasanje, koliko casa potem cakajo tisti, ki tja pridejo na svojih nogah. Jaz sem imela sreco. Ker sem bila edina travma, sem bila zadnja, ki sem prisla in druga, ki so me odpeljali v posvecene prostore urgence. Ta je imela 3 vhode, in za vsakim vhodom je bilo kakih 30 stretcherjev in vsak je imel prostora kake 3 x 3 metre, okoli pa zavese, ki se niso popolnoma zaprle. Te sobice so bile razporejene v polkrogu okoli centralnega prostora. Moj prostor pod lucmi je bil 1b. Moja resevalka se je prisla k meni poslovit z besedami, da je bil zanjo real pleasure, da je lahko skrbela zame in je tako tudi delovala.
Na urgenci je bil zraven mene za zaveso, en mozak kakih 45 do 50 let, ki je imel kap in leve strani ni mogel uporabljati. Okoli njega so se vlekli kot megle. Kaj ne obstoja neko zdravilo, ki se ga mora dati pri kapi v roku 4 ur, da ublazi posledice kapi? K temu mozaku je vsake toliko kdo prisel in ga spraseval, koliko cuti, cesa se spomni, ce je kaj boljse. Jaz sem si predstavjala, da vsi skacejo okoli takega reveza, da mu povrnejo funkcije, ce se le da. Tu pa nic. Se mene so prisli veckrat preverjat, ce imam mozganske krvavitve ali poskodbo hrbtenice zaradi padca. Mozak je tezko govoril, bolj momljal, ampak je ponavljal, da mora obvestiti delodajalca. Kasneje je varnostnik pripeljal njegovega sina in ta ga je potolazil, da je ze urejeno.
Na drugi strani je bil hodnik do sesterske postaje, operacijske dvorane, ki je zgledala bolj kot skladisce in do WCja. V njem je bil napis. “Ce pijete alkohol ali jemljete drogo in imate te stvari s sabo, je to varen prostor, da jih vzamete. Ce boste predozirali, vam bomo takoj pomagali. Pogovorite se s sestro.“ Brez komentarja.
Nasproti mene je bila edina soba s pravimi stenami in vanjo so tekom noci pripeljali dva pijanca in proti jutru enega nezavestnega. Ta se je cez cas zbudil. Z vsakim od teh sta prisla po dva policaja, ki sta se ali dolgocasila v sobi pri pacientu ali pred njo. Zvok je nesel vse do mene, ki sem bila vec kot 10 m stran. Tako zdaj npr. vem, da pri withdrawal od alkohola pomaga Valium. Kdo bi si misil.
V urgenco so spustili samo 2 obiskovalca in se ta dva z varnostnikom.
Dohtar mi je prisel povedat, da imam fejst hud zlom. Rentgenske slike so poslali iz ta prve bolnice. Poskusili bodo nastaviti kosti, dali v gips, naredili rentgen in ce ne bo v redu, grem na operacijo. Ko smo cakali, da pride zadnja clanica posadke - 5 jih je bilo, kirurg, en specialist zaradi fentanila, mavcarka in dve sestri, ki sta pomagali nastaviti kosti, smo se pogovarjali o Sloveniji. Ena sestra jo je vtipkala v telefon in ji je ven vrglo slike Bleda. Zenske so kar medlele ob lepoti gradu na vrhu pecine in cerkvice na otocku.
Ena sestra je rekla, da mi bojo dali fentanil- velikega morilca severnoameriskih narkomanov. Prosila sem jih, naj dajo lokalno, a naj bi bilo preveliko tveganje za infekcijo. Do takrat sem zavrnila vse tablete in intravenous proti bolecinam in so po malo pregovarjanja to spostovali. Ampak 15 minut pred polnocjo sem uradno postala junkie. Ko so mi fentanil spustili v zilo, so rekli, da se bom zbudila v 15 minutah in bom cisto osvezena. Laznivi laznivci. Vec kot eno uro je trajalo, da sem se zbudila in potem sem bruhala in bruhala in bruhala. Kirurg je rekel, da je bilo to zanje veliko presenecenje. Zgleda, da dobivajo drugace same odvisnike, katerih telo je navajeno na strupe. Peljali so me na slikanje, so rekli, da je v redu in me odpeljali v mojo kamrco za zaveso. Cez cas sem spet zacela bruhati, sestra je priletela s posodami, dohtar je priletel, tam stal in strmel vame in se cudil. Sem bila jaz poskusni zajec s fentanilom, da niso poznali teh stranskih ucinkov?
Naslednji dan so me spustili domov.
Hrana tam je obup, a idealna za hujsanje. Reimo za zajtrk eno trdo kuhano jajce, zraven pa 2 neznansko sladka koscka vafeljna, skledica mlecnega riza ali zdroba, en kontejner, to je okoli 200ml pomarancnega soka, enako mleka. Ne spomnim se, ali je bila tudi kava ali ne, ker je ne pijem. In potem cakas, da ti pride kdo vse to odpret, ker sam ne mores in se ti cudijo, ker se ti cudis neuzitno sladkemu zajtrku.
3 tedne prej sem v sluzbi dala odpoved s tem, da me lahko poklicejo do 4x na mesec, ce bojo v zagati. V 3 tednih so me klicali 3x, moj maksimum. Ce ne bi dala odpovedi, bi bila zdaj na bolniski, tako pa nic. Zaenkrat gre, ampak cene grejo v nebo.
Imela sem tudi kontrolo na drugi lokaciji. To je bila manjsa stavba, bodobna kot kaksen zdravstveni dom v Sloveniji. Zraven pa policijska postaja in za njo se postaja Mountiejev. Zgleda, da gre zdravstvo z roko v roki s policijo. Tudi pred “zdravstvenim domom” je bil parkiran policijski kombi. Majhna cakalnica za nas, polomljene. Vmes sta tavali dve Africanki, zaviti od nog do vrha glave v sicer lepa, ziva blaga. Sestra se je trudila eni nekaj povedalti, a je ta samo kimala in odkima. Razumela je, a ni znala govoriti. Druga ni razumela besede. Sestra je prvo vprasala, ce je prevajalka za drugo in je samo pokimala.
Pacienti smo dobili zelene nalepke, spremljevalcem so nalepili etikete z napisom pacientova podpora. Gips mi je tehnicarka rezala z mini circularko in slo je zelo, zelo na tesno, a me je mirila, da v 7 letih ni se nobenega ranila. Potem je sledil rentgen in nato same slabe novice. Kosti so se v gipsu premaknile se za 1 cm postrani in navgor pod kotom, tako da je zdaj slabse kot takoj po poskodbi. Kaksni quacks so to v tej bolnici? Kadar je kdo iz druzine moral tja, se je slabo koncalo. Ta novi dohtar je rekel, da pred dvemi tedmi bi se lahko operirali in popravili, a zdaj da je prepozno. Ce boste kdaj na cesti videli zensko s croocked zapestjem, sem to jaz. Dohtar pravi, da bo zapestje ostalo izmaliceno, a da bom imela normalno funkijo roke in prstov. Bomo videli. Zaenkrat jih ne morem premakniti za vec kot 5 mm. V tem casu si je tudi znanka tudi zlomila zapestje. Je rekla, da je bio zlomljeno prvic pred 20 leti in da so tudi njo zasustrali v isti bolnici kot mene.
V zdravstvenem domu so mi hoteli dati nov gips za se 1 mesec. Za tolazbo sem lahko izbirala barve - izbrala sem modro. Imajo se rumeno, roza, zeleno, rdeco in se eno barvo. Potem si je dohtar ogledal moje prste in je rekel, da ga skrbi mozna poskodba enega zivca, zato si je premisli in mi dal brace - opornico, ker bom imela tako vec kontrole. Opornico bom morala placati 30 dolarjev. Vse ostalo je bilo zastonj. Bom poslala zavarovalnici in bomo videli. Julija sledi se 1 mesec fizioterapije, tako da so iz 6 do 8 tedmov nastali 3 meseci. To je, ce se ne bo spet poslabsalo. Ena sodelovka si je tudi zlomila roko, a so odkrili, da ima tako osteoporozo, da se ji kosti nocejo zrasti skupaj. Jaz vsaj tega problema nimam. In tako se dolgocasim doma in pisem tele oslarije.
Mačka :: 03.06.2022 ob 8:23
Joj. To pa je 13tka.
Drži se in čimboljše okrevaj. Si nam pa lahko opomin kako malo je treba, da imaš potem take poškodbe, verjetno pa na koncu še sreča, da si živa.
vednonesramen :: 03.06.2022 ob 12:32
Tole je prava Kalvarija zdravstvene oskrbe kar me malo čudi, ko po TV gledaš razne zdravstvene nanizanke je vse super in ponesrečenca ekipa imobilizira pelje v bolnico kjer diagnostična ekipa čaka, da poda svoje mnenje istočasno pa je kirurška ekipa že v nizkem štartu in čaka, da pripeljejo ponesrečenca, ki bo takoj operiran, no to je v pravljicah reala pa kot berem v Kanadi nič bolj drugačna kot pri nas, čakanje in čakanje v nedogled ure dolgo medtem pa zdravniki in sestre hitijo po hodnikih vsem se nekam mudi, vsi globoko zaskrbljeni dokler ne slišiš ropota šalic in ti je jasno, da se jim mudi na kavo verjetno v strahu, da ne bi bila mrzla, no vsaj to srečo imajo Kanadski pacienti, da imajo poleg sebe osebo ali dve, ki naj bi skrbeli za njo dokler jo ne sprejmejo v oskrbo, pri nas si kot vem prepuščen sam sebi in čakanje nekaj ur na hodniku je normalno.
Želim čimprejše okrevanje
Mačka :: 03.06.2022 ob 13:23
Vn, ne vem kolk ur si nazadnje čakal. Naš ta mali, ni več tko mali, z izpahnjeno ramo, ki je že sama šla nazaj do tačas, sva bila v dveh urah doma. UKC travma deluje hitro. Res pa sva prišla mal pred osmo zvečer. Internistika možno da je počasnej, verjetno so tudi izvidi tam dlje časa za počakat. Sem pa bila nekoč tudi na tem oddelku s teto in je trajalo celo noč, samo pregledovat in sprejel notri v eno od tistih sob,nso jo ravno tako v dveh urah. Pol so pa infuzije, uz in podobne reči. Jaz nimam slabe besede čez naše urgence. Večinoma sprobane travme. Žal.
nazaj si :: 03.06.2022 ob 13:37
LM, ajoj-kakšna nesreča. Ampak, kot pravi Mačka - dobro je, da si še živa!! Pasti čez 13 stopnic res ni "mačji kašelj"
Hvala za izčrpno poročilo, drži se in čim prej naj prsti oživijo.

Pogrešali smo te tukaj. Zelo. Večina nas!
Mici :: 03.06.2022 ob 19:21
Utibohca, ne morem verjeti. Fajn si ga pokasirala.

Jaz sem se lani jeseni v hribih spotaknila in priletela na roke, in me je tako malo bolel komolec. Itak sem potem še šla gor in dol, edino vozila sem težko, ker me je pa hudičevo komolec bolel ko sem šaltala, pa ponoči je tudi kar bolelo. S protibolečinskimi si tudi jaz nisem na ti. Naslednji dan me peljejo na urgenco v MS (bila sem domadoma) in sem v 15 minutah opravila triažo in slikanje. Potem pa čakam dobro uro in se mi zdi nekam čudno da so vsi za mano že na vrsti, pa sem si rekla, ok, nič mi ni, imam kazensko. Nakar pa le vprašam sestro če bom še dolgo čakala in njo skoraj kap, pozabili so na mene. Jaz pa navajena čakanja na LJ urgenci (resnici na ljubo tudi tam nikoli nisem dolgo čakala).
No, imela sem zlomljen desni komolec, imobilizirali so mi ga z ruto in me poslali domov. Čez en teden kontrola in ponovno slikanje. Potem sem seveda šla nazaj v LJ in čez 14 dni zaključila bolniško in šla delat. Na zadnji kontroli čez dober mesec mesec mi zdravnik reče Gospa, vse je v redu, bo treba bolniško zakjučiti in jaz Eeee, veste, jaz že dobra dva tedna delam. Se je samo nasmejal.
Je pa res da v SLO na travmi povsod hitro prideš na vrsto, na IPP pa ponavadi kar traja, preden dobijo vse izvide.
Pocajtaj se. Jaz sem si pred leti na kozarcu porezala tetivo in živec na desnem palcu. Je kar trajalo, da se je zacelilo, trmasta kot sem, sem pa z vajami spravila gibljivost v normalo.

Aja, pa ne pozabi uveljavljati nezgodnega zavarovanja.
bb :: 03.06.2022 ob 20:07
Pri nas v službi imamo zadnje čase same take s 13. udarcem. Ena si je ravno tako zlomila zapestje (padla na ledu), je ni bilo 3 mesece in pol, pa k sreči, da ni šel še kolk. Menda ji je zapestje kar viselo stran. Še po pol leta ni v celoti dobro. Morala se je naučiti, kako odpirati steklenice, kako gumb zapeti, pri vseh vsakdanjih opravilih je imela težave, zdaj jih pa tudi še zateka. Njen sodelavec je bil en čas na bolniški zaradi srca (vsake toliko ima s tem težave), njun sodelavec, fant pod 30 let, je imel kap in potem še ene parkrat težave s covidom, ga ni že več kot pol leta, njihova bivša sodelavka je kmalu po prihodu v novo službo zbolela (ne vem, kaj točno ji je), vendar je v drugi službi očitno že več mesecev na bolniški. Potem imamo na hodniku še eno, ki jo je lani infarkt, zdaj spet manjka, menda ima celo raka. Njen ožji sodelavec je na bolniški od novega leta, zanj, ne vem, kakšno diagnozo ima, verjetno ne prav dobro. Potem pa imamo še sodelavca, ki mu še ni veliko manjkalo do penzije, pa je umrl, najprej kap, nato se je pri drugi operaciji ustavilo. Ampak se je gospod sam eliminiral, že najmanj eno leto je pešal, pa ni šel k zdravniku. Jaz sem vmes imela madež od klopa (ker nekaj folka ima to), upam da je tistih nekaj antibiotikov zadostovalo, upam da me ne vrže čez en čas borelija. Zdravje je res pomembo, zavedaš pa se tega šele, ko vidiš, kaj vse se dogaja okrog tebe, kaj vse se lahko zgodi.
bb :: 03.06.2022 ob 20:11
Ha, ha, Mici, pozabili so nate, to je pa slovensko zdravstvo. No, saj zdaj nam nova vlada obljublja popolno reformo zdravstva.
leskova mast :: 04.06.2022 ob 3:25
bb, ne me strasit.Moje roka je tudi dobesedno bingljala od mene, kot da je en privesek, ki je slucajno tam. Po enem mesecu se vedno ne morem uporabljati te roke. Na sreco je leva. Naucila sem se, da ce je treba kaj odpret, fejst s trebuhom pritisne stvar ob rob pulta in potem z desno roko odprem. Ce imas kaksen nasvet od sodelavke, se priporocam.
Ampak tole, kar se pri vas dogaja v sluzbi, se bere kot grozljivka. Ste prej tudi imeli taka obdobja?
Nezgodnega zavarovanja nimam. Ce bi imela navaden zlom, bi me dali v mavec ze v ta prvi bolnici in bi bila nakasneje v 3 urah doma, tako pa je bilo, kar je bilo. Problem je tudi, da se kot pijanec plota drzijo protokola in zato niso zmozni razmisljati iz prakticnega vidika.
Ampak, da pozabijo na pacienta, je pa tudi malo krepka.
bb :: 04.06.2022 ob 20:52
To celjenje zapestja gre počasi, verjetno se boš morala navaditi na to misel in prilagoditi svoje aktivnosti situaciji. Zdaj pa verjetno ne moreš nič vrtnariti, še kuhanje je verjetno muka, saj ko moraš kakšno stvar narezati, jo tudi moraš z eno roko malo držati z drugo pa rezati.

Glede dogajanja v službi, pred kakimi tremi leti je sodelavec naredil samomor, lani pa je samomor naredil sodelavkin mladoletni sin.
V tem obdobju, ko ne delamo več od doma (konec covid razmer) in smo vsi nazaj prišli v službo, se pa še bolj opazi, koliko jih manjka v tvoji bližini.

Kar se covida tiče, nam ni treba več imeti mask ali kar koli drugega. V službi smo nedavno imeli precejšnje število obolelih v enem izmed nadstropij. Za tisto nadstropje so potem odredili, da so lahko tisti, ki niso bili na bolniški, delali kakih deset dni od doma.

Zdaj smo imeli kratko srečanje vseh zaposlenih, prvič po tej covid krizi smo bili spet vsi skupaj in vsi brez mask. Smo se hecali, da si moramo nazaj nadeti maske, da se bomo prepoznali.
leskova mast :: 05.06.2022 ob 3:25
2 samomora v dveh letih? In toliko bolnih. Bejz iz te sluzbe.
To zapestje sem imela zlomljeno ze kot otrok, pravzaprav je bilo takrat poceno in gips so mi sneli po 10 dneh, ne po 2 mesecih. Tudi prsti so se mocno oteceni in ko so mi menjavali, je bilo tudi zapestje se vedno oteceno, a ne tako hudo, kot na zacetku.
Ampak res, v sluzbi morate imeti zelo negativno energijo. Pri nas v vseh teh letih ni bilo niti 1 samomora. Bila je ena smrtna nesreca, drugace smo pa kar trdozivi.
Mačka :: 05.06.2022 ob 7:22
Bb, kako velik oddelek pa ste? Me kar strese, da bi bilo toliko enih smrti in bolezni.
bb :: 07.06.2022 ob 20:18
Hmm, sem se malo zamislila, sicer nas je kar precej delovnh skupinic. Mogoče se pa premestim v kakšen drug oddelek. V sosednji stavbi, kjer je nekaj zaposlenih, nimajo takih težav.
leskova mast :: 07.06.2022 ob 22:33
Danes sem izvedela od dohtarja, ki me je obravnaval v prvi bolnici, da sem imela dva zloma, a je bil en navaden zlom, ki se je lepo zarasel, Ko je videl najnovejsi rentgen, mu je vzelo sapo. ni prevec optimisticen. Zgleda tako: kost, ki pride od komolca do zapestja je na enem mestu, potem je 1cm dolga groba, a ravna crta na desno in na koncu te crte se zacne naslednja kost. Tistega zamika ne bi smelo biti. Ni mi jasno, kako se vo to skupaj zaraslo. Prsti so debeli kot klobase, brez gubi nad clenki in ene cudne temnorjavo-rumeno-oranzne barve. In pogosto tingling in vsake toliko numb. Na koncu bom tako kot tista, ki je dala roko pod zago.
leskova mast :: 07.06.2022 ob 22:37
Aja, pa rekel je, da bo lahko trajalo se dva do 3 mesece. 3x sem ze vpila, od samega besa, ker stvari letijo po tleh, ker sem tako neuporabna.
Mici :: 08.06.2022 ob 1:30
Jezuskristus. A vmesnih rentgenov pri vas ob kontrolah ni? Ali sploh nisi imela kontrol?
leskova mast :: 08.06.2022 ob 16:25
So, kar sem opisala, je rentgen od prejsnjega tedna. Ta zdravnik je do zdaj videl samo originalne rentgene, ki jih je on narocil ob poskodbi, preden me je poslal v drugo bolnico. Zato mu je bil tak sok, ko je videl, kako se je v gipsu poslabsalo. Na kontrolo grem drugam. A ocitno so kontrole preredke.
leskova mast :: 23.06.2022 ob 2:18
A kdo ve, kako zgledajo umirajoci prsti? Moji so rjavi in otekli in dobivajo se bolj temno rjave lise, koza postaja podobna usnju. Sem sla k zdravniku in nima pojma, zakaj, samo da tudi njega skrbi in da ce bodo postali modri, takoj na urgenco. Takrat bo prepozno. Kontrola je naslednji cetrtek. Vse bolj se sprasujem, na kaksno solo so hodili ti strokovnjaki. Palec lahko premaknem za 2 cm. Ce ga priblizam prstom, zacnejo palec in prsti trzati huje kot pri parkinsonu. Prste lahko premaknem za kaksnih 6 cm, a jih ne morem ne stegniti in ne narediti pesti. Imamo kaksnega zdravnika v hisi? Medicinsko sestro? Kogarkoli?
Yara :: 23.06.2022 ob 9:01
Če so temni in otekli gre lahko tudi za globoko vensko trombozo, upam, da si v tem času šla na urgenco. Srečno!
silvo8 :: 23.06.2022 ob 10:45
Ta članek sem dobil na internetu. Po mojem strogo laičnem mnenju to ni nič dobrega in bi obiskal zdravnika.

https://vizita.si/bolezni/10-razlogov-zakaj-vam-otekajo-prsti-in-kdaj-to-stanje-postane-zaskrbljujoce.html

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.