☕ TTIP za un_tip

Ampak ti pa si kaliber. V enem stavku mi 2x reces naj napisem brez protiameriske propaganda, sam pa v istem stavku izrekas proamerisko in proneoliberalno parolo, da je evropska welfare state preteklost. Torej ne veljajo enaka pravila igre zame kot zate ze na samem zacetku.
Zato ne mislim kaj dosti debatirati, ker nima smisla. Eno je, da si tin a desni, jaz na levi sredini, drugo pa je, ce mi nekdo ze vnaprej rece, cesa ne smem, sam si pa dovoli isto.

Oglej si ta vzorec.

Leta 1988 sta ZDA in Kanada (Bush in Mulroney) sklenili FTA, po katerem naj bi se
1) koncale ovire pri prenosu in prodaji blaga cez mejo
2) uvedli pogoji za pravicno tekmovanje med drzavama
3) sprostitev pogojev za investiranje.
V bistvu je Kanada zelela prost dostop do ameriskega trga, americani pa kanadske naravne vire.

1. Tocka se je koncala tako, da carina se danes obstoja,

1. In 2. Tocka sta se koncali tako, da so ZDA Kanadi nabile carino za les, ki je ode nod 4 glavnih izvozov drzave, in katerega ogromen potrosnik so prav ZDA. Namesto koncanja over, so Americani blokirali uvoz lesa iz Kanade. Namesto za pogoje za pravicno tekmovanje so ZDA uvedle visoko carino, in tako zascitile svojo lesno industrijo, V 90-ih letih je bila zaradi tega v Kanadi velika kriza v lesni industriji. Veliko lesnih podjetij je propadlo, in delavci so ostali na cesti. Ameriska podjetja so po FTA imela pravico, da izkoriscajo kanadske vire. V BC se je ljudstvo uprlo, ko je ameriska firma hotela stekleniciti kanadsko vodo, zato je taista firma po FTA imela pravico, da tozi provincijsko vlado, kar je tudi storila, za ogromne denarje. Americanom vec ne dovolijo, da bi kupovali kanadska zdravila, ki so cenejsa za americane in jih pumpajo, da niso tako varna kot ameriska, ceprav so enaka zdravila. O the stvareh ti lahko popisem se pa se strani, ampak bistvo vsega je, da je z FTA Kanada potegnila ta kratko, Amerika je pa dobila vse, kar je zelela. Kajsaso bile cello govorice, bod ZDA in resne debate, da bodo ZDA prikljucile Kanado, da bodo tako imele lazji dostop do naravnih virov.
Naslednji korak je bila NAFTA, enaka pogodba med Kanado, ZDA in Mehiko (Mulroney, Bush sr. in Salinas) leta 1994. 3 zelo razlicne drzave. Posledice za Kanado so bile, da so 10 000 podjetij prevzeli tuji investitorji in tako posredno zaceli diktirati kanadskim podjetjem. V 90-ih letih so podjetja padala kot domine in vsake par dni so odpustili po nekaj tisoc ljudi.

Zelo na kratko: ZDA so prisle do naravnih virov in kanadsi ritolizniki hodijo v Washington prodajat nafto in plin, ne glede na to, do kaksne skode prihaja v Kanadi zaradi tega. Daljnovodi, plinovodi se gradijo skozi naselja proti volji ljudi in s podkupovanjem, ce ne gre drugace, k ogre za ozemlja First Nations ( ne vem zakaj bi drugace oni iz ostrega nasprotovanja postal zagovorniki). O skodi, ki jo posegi povzrocajo zdravju, se ne govori, zdravnik, ki je naredil prvo studijo, je bil ob sluzbo. Gas jacki rastejo povsod, ljudem voda iz pipe zagori, ce ji pristavis vzigalico… Ampak ZDA dobivajo svoje naravne vire. Kanadske velike prehrambene mreze so skoraj povsem nadomestile ameriske, ki seveda prodajajo ameriske izdelke po visjih cenah kot v ZDA.
Mehika, ki je imela mesno industrijo, zdaj na veliko uvaza meso iz ZDA, ZDA so pa izgubile okoli cetrt milijona delovnih mest, ker so se preselila v cenejso Mehiko.

Mogoce se tebi vse to zdisprejemljivo; meni se ne.

Torej imava zdaj ze 2 sporazuma, ki sta bila pisana na roke ZDA ali bolje receno mednarodnim korporacijam, ki imajo sedez v ZDA.
Naslednji sporazum bo sledil temu vzorcu. Nekoc clovek idealizma (in sexy postave), a danes le se placanec internacionalnih korporacijskih lobijev Barak, pogoltni kleceplazec Harper in razdrobljena EU pod komando domacih korporacj bodo skovali predhodnico bodoce totalitaristicne drzave po vzoru ZDA, kajti, kdor dela pogodbe z ZDA, se mora njim pokoravati.

Vzporedno s severnoameriskimi sporazumi so se od leta 1951, pospeseno pa po 1993 sirili vplivi izbranih evropskih drzav z EU pogodbami. Od samega zacetka je bil namen EU catering velikim korporacijam. Kot so ustanovitelji rekli, je bil namen sirjenje trga za njihove firme.

V Evropo bo prisla povsem nova hrana. Kanada se je z EU tozarila vec kot 10 let, ker EU zaradi svojih rehulacij ni dovolila feedlotske govedina spitane z antibiotiki in drugimi farmacevtskimi “dodatki”. Zdaj bo vse to meso imelo prosto pot v Evropo. Kanada je imela mocno industrijo svinjine, ki je skoraj povsem propadla, a se zdaj pobira, z izvozom v Evropo, bo hitro prisla na prejsnjo raven. Vsi ti tisoci pujsev in govedine na enem mestu imajo skupno potrebo: VODO. Ceprav ima Kanada veliko ciste vode, jo zelo hitro izcrpava za a) crpanje nafte b) za zivinorejo. Konkreten primer. V kraj, kjer sta zivela moja starsa, je prisel feedlot, kar pomeni v konkretnem primeru 5000 – 1000 krav na priblizno 600x 600m. Pozabiva na smrad, ampak pomisliva na vodo. Koliko vode potrebuje 10 000 glav zivine? Ljudje so se uprli, drzava jim je po zakonu morala dati odvetnika, ki je trdil, dab o kraju zaradi potrebe feedlota zmanjkalo vode. Sredi procesa so odvetnika odstranili , ker je kazalo, dab o zmagal. Ze za casa procesa, to je tozbe, je feedlot izcrpal manjse jezero, ki je od tedaj suho. Potem so nadaljevali s crpanjem podtalnice, ki jo je zmanjkalo v 2 letih. Kraj se je zato za dvojno ceno na gospodinjstvo moral prikljuciti na drug kraj za oskrbo z vodo a ima se vedno premajhen pretok, da bi zadoscalo normalnim potrebam prebivalcev, vendar ima feedlot in njegovih 10 000 krav na razpolago vso vodo, ki jo zeli. Kako si predstavljas je tam, kjer je na desetine feedlotov na majhnem prostoru? Zaradi TTIP, bo tega ogromno, veliko vec kot danes in kraji bodo zaceli propadati zaradi pomanjkanja vode.

TTIP bo tudi dovolil velikim mednarosnim korporacijam iz Evrope, da crpajo kanadsko vodo in jo prodajaj kot ustekleniceno vodo. Kanada se bo morala zavezati, d ace bo spremenila zakone o varstvu, bodo evropske firme imele pravico toziti kanadsko vlado za odskodnine. In te, veva oba, ggredo v stotine milijonov. Da bi privabil investicije, je Harper crtal cello vrsto zakonov o varstvu okolja. Ce bodo kasnejse vlade zelele ponovno uvesti te stare zakone, jih bodo vse firme iz ZDA in EVrope lahko tozile. In tako naprej in tako naprej.

Racunaj, dab o Slovenija ali dobila moznost kot proizvajalka s super ceneno delovno silo, in dobaviteljica poceni vode in elektricne energije, mozno bo dozivela tudi svojo prvo industrijsko proizvodnjo mesa ali pa bo ostala se brez tistega, kar ima danes. Kar lahko ponudi, bodo izcrpali za cim manj denarja.

Nisem niti popraskala povrsine problemov, kaj sele, da bi se lotila politicnih implikacij, pa ze smrdi tale cela zadeva cez 2 kontinenta.

Glede na tisti clanek, ki sig a dal, na cello zadevo gledas le iz enega zornga kota: koliko in kateri tajkuni kradejo denar. TTIP je veliko sirsa problematika, katere posledice se ne zaveda vecina ljudi. Problemi s tajkuni se v primerjavi s TIPPom malenkost.