Cerkev svetega Petra je najstarejša ljubljanska farna cerkev. Šempetrskemu predmestju so zaradi njegove obsežnosti pravili tudi FORŠTAT po nemški besedi VORSTADT (predmestje). Prafara je obsegala ves svet ob porečju Ljubljanice od Vrhnike do Zaloga in od ižanskih hribov do Save. Sprva je tu stalo skromno romarsko svetišče.
23. februarja 1262 je bil prvič omenjen Šempeter kot APUT BEATUM PETRUM IN DOMO PLEBIS (v župnišču pri svetem Petru).
7. oktobra 1262 je bil Šempeter omenjen kot APUD LAYBACUM IN PAROCHIALI ECCLESIA SANCTI PETRI – EXTRA MUROS (pri Ljubljani, v župnijski cerkvi svetega Petra – zunaj zidov).
Leta 1358 je bila pozidana cerkev, ki je bila prednica sedanje cerkve. Pozidana je bila v gotskem slogu.
3. junija 1472 so Turki cerkev požgali in oplenili.
Leta 1618 je stala cerkev z enim zvonikom, ki ga je dal popraviti ljubljanski škof Tomaž Hren.
Leta 1711 so od cerkve svetega Petra pa do božjepotne cerkve Marije Device Vnebovzete v Polju zgradili 12 znamenj, ki so jih ljudje poimenovali Marijini štacijoni. Eno znamenje je bilo ob severozahodnemu vogalu pokopališkega zidu svetega Petra.
Leta 1726 so začeli graditi novo cerkev po načrtih arhitekta Giovannija Fusconija. Arhitekt se je zgledoval po beneški cerkvi S. GIORGIO MAGGIORE. Zgrajena je bila v poznorenesančnemu in baročnemu slogu. Pri gradnji je sodeloval stavbenik Gregor Maček, kupolo pa je poslikal Franc Jelovšek.
Leta 1728 je škof blagoslovil novo cerkev.
Leta 1730 je župnik vsa cerkvena zemljišča prodal mestu, ta pa mu je podarilo 30.000 opek, da so lahko končali gradnjo.
Leta 1731 je bila cerkev povsem zgrajena z dvema zvonikoma.
Leta 1786 so v cerkev prinesli marmornato prižnico iz stare frančiškanske cerkve na Vodnikovem trgu, ki so jo nato podrli.
Leta 1850 je kipar Toman izklesal kipa svetega Petra in Pavla, ki stojita ob glavnem vhodu.
Po potresu leta 1895 so cerkev popravili.
Leta 1905 so uredili okolico cerkve. Pred tem je cerkev na severu obdajal zid čez katerega so se razprostirali travniki in njive. Tu je bila speljana cesta proti Vevčam.
Leta 1935 so po načrtih arhitekta Ivana Vurnika uredili notranjost cerkve.
Leta 1937 in 1938 so prenovili zunanjost in fasado.
Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
18.06.2016 ob 16:43
23. februarja 1262 je bil prvič omenjen Šempeter kot APUT BEATUM PETRUM IN DOMO PLEBIS (v župnišču pri svetem Petru).
7. oktobra 1262 je bil Šempeter omenjen kot APUD LAYBACUM IN PAROCHIALI ECCLESIA SANCTI PETRI – EXTRA MUROS (pri Ljubljani, v župnijski cerkvi svetega Petra – zunaj zidov).
Leta 1358 je bila pozidana cerkev, ki je bila prednica sedanje cerkve. Pozidana je bila v gotskem slogu.
3. junija 1472 so Turki cerkev požgali in oplenili.
Leta 1618 je stala cerkev z enim zvonikom, ki ga je dal popraviti ljubljanski škof Tomaž Hren.
Leta 1711 so od cerkve svetega Petra pa do božjepotne cerkve Marije Device Vnebovzete v Polju zgradili 12 znamenj, ki so jih ljudje poimenovali Marijini štacijoni. Eno znamenje je bilo ob severozahodnemu vogalu pokopališkega zidu svetega Petra.
Leta 1726 so začeli graditi novo cerkev po načrtih arhitekta Giovannija Fusconija. Arhitekt se je zgledoval po beneški cerkvi S. GIORGIO MAGGIORE. Zgrajena je bila v poznorenesančnemu in baročnemu slogu. Pri gradnji je sodeloval stavbenik Gregor Maček, kupolo pa je poslikal Franc Jelovšek.
Leta 1728 je škof blagoslovil novo cerkev.
Leta 1730 je župnik vsa cerkvena zemljišča prodal mestu, ta pa mu je podarilo 30.000 opek, da so lahko končali gradnjo.
Leta 1731 je bila cerkev povsem zgrajena z dvema zvonikoma.
Leta 1786 so v cerkev prinesli marmornato prižnico iz stare frančiškanske cerkve na Vodnikovem trgu, ki so jo nato podrli.
Leta 1850 je kipar Toman izklesal kipa svetega Petra in Pavla, ki stojita ob glavnem vhodu.
Po potresu leta 1895 so cerkev popravili.
Leta 1905 so uredili okolico cerkve. Pred tem je cerkev na severu obdajal zid čez katerega so se razprostirali travniki in njive. Tu je bila speljana cesta proti Vevčam.
Leta 1935 so po načrtih arhitekta Ivana Vurnika uredili notranjost cerkve.
Leta 1937 in 1938 so prenovili zunanjost in fasado.