PRIPRAVITE SE NA TRIUMF VOLJE 2.0
Leon Magdalenc, Dnevnik 10.0.2026
Moč ljudem, oblast je pri nas ljudska, oblast izvršuje voljo državljanov in države si ne sme nihče lastiti; to so parole, s katerimi si v teh časih ne moremo veliko pomagati. Lahko si le kaj obrišemo.
Vladajoča koalicija pa te parole jemlje kot izgovor, da lahko počne vse, kar ji pade na pamet. Tudi to, da v slovensko delegacijo pri Svetu Evrope imenuje poslanca Borisa Mijiča. Poslanca z ogromno hipoteko in poslanca z velikim nahrbtnikom nečednih potez, ki pa ima eno prednost. Ta poslanec je tiho. Tiho je na svojem delovnem mestu v državnem zboru in tiho je pred mediji in novinarji. Ta tišina je vrlina in hkrati odsev znamenite teze zunanjega ministra, da je naša diplomacija tiha. Ja, tiha diplomacija v bistvu pomeni, da smo res tiho, da le poslušamo in v tišini uresničujemo želje novih zaveznikov. Za nekatere celo prijateljev.
Ta koalicija je res občudovanja vreden stroj. Nič je ne zaustavi. Nobeni protesti, nobene peticije, nobena strokovna menja in nobeni pozivi razumnikov. Žene jih neizmerna volja, da v čim krajšem času Slovenijo spremenijo. Spremenijo v nekaj, kar verjamejo, da bo novi raj na zemlji. Za začetek bodo petdeset tisoč javnih delavcev poslali v gospodarstvo. Lahko tudi na polja. Skratka, nekam, kjer bodo koristni in tiho.
Takšen eksperiment so izvajali že Rdeči Kmeri v daljni Kambodži pred pol stoletja in res temeljito spremenili podobo države. Lahko pa se za temi petdesetimi tisoč preusmerjenimi javnimi delavci skriva le preprosta logika pretakanja delovne sile iz javne sfere v privatno. Z njimi pa gredo tudi materialna sredstva. Iz javnega zdravstva in šolstva v privatni zdravstveni sektor in privatne šole.
Za zdaj so edina orodja in orožja proti tako namazanemu delujočemu stroju zahteve po referendumih. Referendumi ne bodo ničesar spremenili in ničesar zaustavili. Stroj bo pač pripravil deset novih zakonov, odredb in direktiv. Gre v bistvu le za simbolno dejanje. Simbolno na ravni, da ima ljudstvo še nekaj glasu. Da s svojim glasom potrka na vest, moralo in še kaj oblastnikom, ki hitro izgubijo predvsem moralne kompase. Mnogi se slepijo, da lahko prihajajoči referendum prinese točko obrata, padec vlade in razpust parlamenta. Lahko pa neuspeh opozicije na referendumih dokončno zacementira avtocesto spreminjanja Slovenije za lep čas. Za oblast se bo prižgala zelena luč na semaforju, ki ne bo nikoli zamenjala barve. Nobene rumene in rdeče več.
Obstaja le en enostaven recept. Štiri referendumska vprašanja so vprašanja o vladajoči koaliciji. Vprašanja o štirih konkretnih osebah. Vprašanje pa preprosto: si res želite, da vam ti štirje politiki vodijo in spreminjajo Slovenijo?
Tri tedne pred referendumsko nedeljo je že v obrisih vidna strategija in past, v katero se bodo ujeli vsi, ki bodo zagovarjali štirikrat proti. Ta temelji na štirih točkah. Prvič, morali se bodo braniti, kar pomeni, da bodo ves čas v defenzivi. Zadaj bo ves čas obtožba, da so na strani komunizma, Hamasa in teroristov. Težko bo odgovarjati na podtikanja, da Slovenija ni njihova intimna opcija.
Drugič, nasprotniki ne bodo enotni. Vsak bo nastopal tam, kjer gre za njegove interese. Eni bodo branili javni medij, drugi pravico do socialnih pomoči, tretji vključenost vseh v volilne odločitve in četrti grozili pred policijsko državo.
Tretjič, ukvarjali se bodo z nerazumljivo argumentacijo. Težko je z argumenti nastopiti proti tezi, da je za državo dobro, če ne podpira lenuhov. Težko je strokovno dokazovati, da lahko tujci s svojim glasom oblikujejo naša življenja. Še manj uspešno bo zagovarjanje mesečnega prispevka za pristranski javni servis, ker trem četrtinam državljanom sploh ni jasno, kaj je pomen javnega medija. Težko bo z argumenti prepričati, da se parlamentarnim preiskovalcem ne dovoli, da preiskujejo lumpe in goljufe, ker je politična policija preveč abstrakten pojem.
In četrtič, podtaknili jim bodo drevesa, da se ne vidi gozd. Uprizarjali bodo spektakel na posameznih primerih in ekscesih, nikoli pa pokazali širše slike. Angažirani bodo vsi troli in algoritmi, da bo učinek veličasten. Z veliko izmišljenega, neresničnega in potvorjenega. Lažnih novic bo toliko, da jih ne bo mogoče niti beležiti, še manj demantirati. In ta na novo definirani gozd v ozadju je zmagovita nevarnost.
Torej, kako se upreti, kako zaustaviti in kako pod vprašaj postaviti oblastniške namere? Obstaja le en enostaven recept. Štiri referendumska vprašanja so vprašanja o vladajoči koaliciji. Vprašanja o štirih konkretnih osebah. To je referendum o Zoranu Stevanoviću, je referendum o Anžetu Logarju, je referendum o Jerneju Vrtovcu in je referendum o Janezu Janši. Vprašanje pa preprosto: si res želite, da vam ti štirje politiki vodijo in spreminjajo Slovenijo? Ne bo šlo za ali proti konkretnim zakonom, šlo bo za ali proti tej garnituri.
V preprostem jeziku se bo ob morebitnem porazu nasprotnikov na koncu govorilo o triumfu volje. Ampak tokrat ne bo šlo za tako opevano voljo ljudstva. Ne bo šlo za voljo davkoplačevalcev. Ne bo šlo za voljo mladih in upokojencev. Šlo bo za triumf volje, da se Slovenijo pregnete in prečisti. Slovenijo očisti vsega, kar je moteče, drugačno, tuje, nerazumljivo in nepatriotsko. Igor Pirkovič bo lahko v miru napisal scenarija za film in nadaljevanko, ki ju bo zrežiral Roman Končar. Naslov bo preprost. Triumf volje 2.0
1
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 15 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
19.09.2026 ob 12:47
Leon Magdalenc, Dnevnik 10.0.2026
Moč ljudem, oblast je pri nas ljudska, oblast izvršuje voljo državljanov in države si ne sme nihče lastiti; to so parole, s katerimi si v teh časih ne moremo veliko pomagati. Lahko si le kaj obrišemo.
Vladajoča koalicija pa te parole jemlje kot izgovor, da lahko počne vse, kar ji pade na pamet. Tudi to, da v slovensko delegacijo pri Svetu Evrope imenuje poslanca Borisa Mijiča. Poslanca z ogromno hipoteko in poslanca z velikim nahrbtnikom nečednih potez, ki pa ima eno prednost. Ta poslanec je tiho. Tiho je na svojem delovnem mestu v državnem zboru in tiho je pred mediji in novinarji. Ta tišina je vrlina in hkrati odsev znamenite teze zunanjega ministra, da je naša diplomacija tiha. Ja, tiha diplomacija v bistvu pomeni, da smo res tiho, da le poslušamo in v tišini uresničujemo želje novih zaveznikov. Za nekatere celo prijateljev.
Ta koalicija je res občudovanja vreden stroj. Nič je ne zaustavi. Nobeni protesti, nobene peticije, nobena strokovna menja in nobeni pozivi razumnikov. Žene jih neizmerna volja, da v čim krajšem času Slovenijo spremenijo. Spremenijo v nekaj, kar verjamejo, da bo novi raj na zemlji. Za začetek bodo petdeset tisoč javnih delavcev poslali v gospodarstvo. Lahko tudi na polja. Skratka, nekam, kjer bodo koristni in tiho.
Takšen eksperiment so izvajali že Rdeči Kmeri v daljni Kambodži pred pol stoletja in res temeljito spremenili podobo države. Lahko pa se za temi petdesetimi tisoč preusmerjenimi javnimi delavci skriva le preprosta logika pretakanja delovne sile iz javne sfere v privatno. Z njimi pa gredo tudi materialna sredstva. Iz javnega zdravstva in šolstva v privatni zdravstveni sektor in privatne šole.
Za zdaj so edina orodja in orožja proti tako namazanemu delujočemu stroju zahteve po referendumih. Referendumi ne bodo ničesar spremenili in ničesar zaustavili. Stroj bo pač pripravil deset novih zakonov, odredb in direktiv. Gre v bistvu le za simbolno dejanje. Simbolno na ravni, da ima ljudstvo še nekaj glasu. Da s svojim glasom potrka na vest, moralo in še kaj oblastnikom, ki hitro izgubijo predvsem moralne kompase. Mnogi se slepijo, da lahko prihajajoči referendum prinese točko obrata, padec vlade in razpust parlamenta. Lahko pa neuspeh opozicije na referendumih dokončno zacementira avtocesto spreminjanja Slovenije za lep čas. Za oblast se bo prižgala zelena luč na semaforju, ki ne bo nikoli zamenjala barve. Nobene rumene in rdeče več.
Obstaja le en enostaven recept. Štiri referendumska vprašanja so vprašanja o vladajoči koaliciji. Vprašanja o štirih konkretnih osebah. Vprašanje pa preprosto: si res želite, da vam ti štirje politiki vodijo in spreminjajo Slovenijo?
Tri tedne pred referendumsko nedeljo je že v obrisih vidna strategija in past, v katero se bodo ujeli vsi, ki bodo zagovarjali štirikrat proti. Ta temelji na štirih točkah. Prvič, morali se bodo braniti, kar pomeni, da bodo ves čas v defenzivi. Zadaj bo ves čas obtožba, da so na strani komunizma, Hamasa in teroristov. Težko bo odgovarjati na podtikanja, da Slovenija ni njihova intimna opcija.
Drugič, nasprotniki ne bodo enotni. Vsak bo nastopal tam, kjer gre za njegove interese. Eni bodo branili javni medij, drugi pravico do socialnih pomoči, tretji vključenost vseh v volilne odločitve in četrti grozili pred policijsko državo.
Tretjič, ukvarjali se bodo z nerazumljivo argumentacijo. Težko je z argumenti nastopiti proti tezi, da je za državo dobro, če ne podpira lenuhov. Težko je strokovno dokazovati, da lahko tujci s svojim glasom oblikujejo naša življenja. Še manj uspešno bo zagovarjanje mesečnega prispevka za pristranski javni servis, ker trem četrtinam državljanom sploh ni jasno, kaj je pomen javnega medija. Težko bo z argumenti prepričati, da se parlamentarnim preiskovalcem ne dovoli, da preiskujejo lumpe in goljufe, ker je politična policija preveč abstrakten pojem.
In četrtič, podtaknili jim bodo drevesa, da se ne vidi gozd. Uprizarjali bodo spektakel na posameznih primerih in ekscesih, nikoli pa pokazali širše slike. Angažirani bodo vsi troli in algoritmi, da bo učinek veličasten. Z veliko izmišljenega, neresničnega in potvorjenega. Lažnih novic bo toliko, da jih ne bo mogoče niti beležiti, še manj demantirati. In ta na novo definirani gozd v ozadju je zmagovita nevarnost.
Torej, kako se upreti, kako zaustaviti in kako pod vprašaj postaviti oblastniške namere? Obstaja le en enostaven recept. Štiri referendumska vprašanja so vprašanja o vladajoči koaliciji. Vprašanja o štirih konkretnih osebah. To je referendum o Zoranu Stevanoviću, je referendum o Anžetu Logarju, je referendum o Jerneju Vrtovcu in je referendum o Janezu Janši. Vprašanje pa preprosto: si res želite, da vam ti štirje politiki vodijo in spreminjajo Slovenijo? Ne bo šlo za ali proti konkretnim zakonom, šlo bo za ali proti tej garnituri.
V preprostem jeziku se bo ob morebitnem porazu nasprotnikov na koncu govorilo o triumfu volje. Ampak tokrat ne bo šlo za tako opevano voljo ljudstva. Ne bo šlo za voljo davkoplačevalcev. Ne bo šlo za voljo mladih in upokojencev. Šlo bo za triumf volje, da se Slovenijo pregnete in prečisti. Slovenijo očisti vsega, kar je moteče, drugačno, tuje, nerazumljivo in nepatriotsko. Igor Pirkovič bo lahko v miru napisal scenarija za film in nadaljevanko, ki ju bo zrežiral Roman Končar. Naslov bo preprost. Triumf volje 2.0