☕ the winner takes it all

Po celodnevnem tehtnem premisleku,sem se pač odločila,da je pač plemenito prepustiti zmagovalcu to kar mu pripada. Navsezadnej v to sem prepričana da sem poštena in neškodljiva duša.
moje življenje je izgubljeno. Zakaj,se mi ne da razglabljat.pač tako je.
v moji hiši pač ni ljubezni. Samo da me vidijo,se derejo name,mačeha se izživlja ker nimam denarja z posteljnino,in zunaj obesim raztrgano,kaj si bodo sosedje mislili in kriči name,če pustim škatlico cigaret na kontejnerju zunaj pride kričat name da v kaj spravljam dunjo ki nese smeti da more cigarete se dotikat,natančneje škatlice da jo odmakne. Dolgo časa sem mislila da nikomur nič ne želim,in da sem na svojem,pa si je fotr lastil pravico da kontrolira kako je pospravljeno in kdaj.
V tej hiši za mene ni prostora.
z jutrišnjim dnem začnem postopek da grem v skupino.
v mojem življenju ni prostora za neka upanja o službi,o tem kako imam svoj flet,o nevemkakšnih pravljicah ki jih ni.

In namreč,prepustila bom stanovanje Ines. žal je zmagovalka v vseh pogledih,mene pač ni nikoli marala kljub temu da sem jo celo življenje zasipavala tako materialno kot duševno z ljubeznijo. Je pač tako da ona ko pride na obisk tudi odide brez da bi se oglasila pri sestri v kleti in jo prišla pogledat.

trenutno ji bo to zelo prav prišlo. Saj se morata z mamo odeslit v mesecu maju.
vse bom nardila da ines pride v mojo garsonijero.
ker jo anjbolj potrebuje.

jst grem pa u božjo mater...