☕ Težko je imeti sestavljeno družino

hehehehehehehhehe...
Smrkavec in smrklja sta zamudila idealno priložnost za neomejeno žganje ko ta starih ni doma...

Tko to dons je če se ločujete ker je moderno. Jaz bi uvedla zakon da morata ostat skupaj dokler niso otroc polnoletni. Bi vsak hudo dobr razmislil s kom bo imel otroke

Ljudje z različnimi pogledi na tako pomembne stvari, z različnimi življenskimi stili....niso za skupaj. Niso otroci krivi. Ljubezen pač ni dovolj. Ne vem koliko ste stari da vam to ni jasno.

Ne vem, kako vam odraslim ljudem še vedno ni jasno, da dva človeka s popolnoma rzaličnimi pogledi na vse, ne pašeta skupaj. V prav vsako temo morate privleči ta svoj neumen idealizem.

@Hjah
Tako okolje za otroke ni zdravo !
izhajam iz družine kjer bi se starša morala ločiti, pa se nista in to je zelo narobe.
Otroci živijo v toksičnem okolju katero ni dobro za zdrav razvoj.
Raje zahtevaj da se otroci dodelijo tistemu kateri je sposoben poskrbeti zanje, ne pa skoraj avtomatično ,ateram.
Si predstavljaš da si otrok Urške Kloakočar, ona se 🤐 v prenosnih WC-jih, to prostodušno razlaga okoli, ti pa hodiš v šolo.... Mularija je žleht....

Ločitev je največja neumnost. Sploh ko so otroci vmes. Kakšne sestavljene družine,to je šele pekel. Že najti drugega partnerja je loterija.
Res ne razumem tega razmišljanja, kot da vas tam nekje čaka ne vem kakšen partner in sanjsko življenje..tega ni. Razen v domišljiji.

Že starši svojih otrok imajo dostikrat drugačen pogled na vzgojo in se ne morejo uskladit in so prepiri okoli tega. kaj ne bo v mešanih družinah. 7 nebesa so nadaljevanja, take v reali pač verjetno ni ali pač nekje morda tam, kjer jim ni težko skrbeti za druge. Verjetno v kakih vaseh daleč od civilizacije skupno vzgajajo mladež.
Sicer pa ne moreš vedeti kakšen boš kot starš, dokler ne postaneš starš. Kaj šele tisti drugi.
Tisti, ki vztrajajo zaradi otrok delajo nepovratno škodo vsem vpletenim.
Otroci so zgolj izgovor, ker ne želijo iz svoje cone finančnega udobja.
Saj veste tisto tolikokrat izrabljeno mantro- za otroke se gre.

Jaz pa ne verjamem v razhod med partnerjema zaradi otrok. Dva zrela človeka (se predvideva, če sta starša) se znata dogovoriti in se med seboj spoštovati. Nikjer ne piše, da se morata v vsem strinjati, velja tudi za vzgojo otrok. Ve se, kdo je za svojega otroka merodajen in odločijoč. Skupne poteze se vlečejo skupno, kjer niso skladne, pa se sklene ustrezen dogovor in stvar rešena.

Velja v obeh vidikih: niti se ne gre (ali ostaja) skupaj zaradi otrok, niti se ne gre narazen zaradi njih.

Ne teoretiziram. Uspešno živim v sestavljeni družini. Ni vse gladko in sladko, vendar deluje in daje med drugim tudi otrokom zgled, kako se lahko tudi iz razlik ogromno naučimo, da vsak dobi optimum.

Skrivnost je v iskrenosti, spoštovanju, sodelovanju in ljubezni.

@Čveka
Enako mislim - in tudi enako - pri nas v praksi - zelo dobro deluje.
Samo morda se morata zato res najti tudi ustrezna človeka - ker vidim da to številnim nikakor ne gre.

Neločljivost zakonskih partnerjev in družine zapisati v ustavo. Z ločitvami nas oni, sile digitalizacije, strogo nadzorujejo, omejujejo, ukinjajo svobodo in vršijo depopulacijo

Tvoja prijateljica in ta tip sta nesposobna, zato jima ne gre. Pač nista visoko zavedna in priviligirana forumaša, ki jima v sestavljeni družini vse teče kot po maslu. x D

Meni je bilo vseeno za njenega otroka, nisem ga nikoli vzljubil. Sam sem tudi že imel dva od prej na obisku vsak drugi vikend in ju je sprejela, tudi ona dva njo. Ko pa je zanosila se je začelo, ko nekoga ne maraš ne moraš večno skrivati razlik. Moški je narejen da naredi družino, ne da se ji pridruži, to sem takrat ugotovil. Danes sem poročen s ta tretjo in imava tudi dva otroka, moje otroke je lepo sprejela in nam gre. Obratno pa iti ne more.

@rok-1
Zagotovo se morata najti prava človeka, ne le verjetno. Ne le kot partnerja, temveč tudi kot odgovorna starša, vzgojitelja.

Vse polno nas je različnih ljudi in verjamem, da vsak starš želi le dobro svojim otrokom, razlikujemo se v prioritetah in vrednotah. Ko vstopamo v partnerstvo, si želimo tudi maksimalno dobro partnerstvo.

Marsikomu se zdi, da ne more biti oboje v enaki meri, da mora izbirati eno stran, iz tega pa običajno ne nastane nič dobrega.

Pa vendar gre. Z veliko truda, skrbnosti, posluha, zaupanja in sodelovanja. Zna biti naporno, a je vredno vsakega atoma volje.

V ustavo zapisati tudi to, da morajo v partnersko vezo vstopati samo pravi, odgovorni, kompatibilni ljudje z enakimi pogledi, prioritetami in vrednotami.

@Čveka
Pri tebi je bilo vse kar si naštela, spoštovanje, ljubezen. Zato vama je uspelo. Tudi jaz poznam sestavljene družine , nekateri imajo kar izzive, ljubosumni otroci, starši ki ne znajo red narediti, pride do konfliktov, vmes je še bivši partner, ki je lahko ljubosumen na novo mami ali očija, zelo kompleksno je lahko vse skupaj . Vesela sem za vaju da vama je uspelo. Je pa z majhnimi otroci kar težko, ko so polnoletni ali že na fakulteti, je to čist drugače.

Buahaha, ljubezen in spoštovanje s partnerjem. Super naziv za rezervo.

@Pri tebi
Najini otroci so v starostnem razponu 15 let in ti moram povedati, da ima vsaka starost otrok svoje pluse in minuse. Težko bi rekla, da je s starejšimi lažje. Drugače je pač.

Ljubosumje je pri nas recimo bilo med prvimi nalogami in je terjalo svoj čas, da niso otroci v novem partnerju videli konkurence v pozornosti (najmlajši) ali ogrožanja premoženja (najstarejši) ali strahu pred razočaranjem (srednji).

Bivši partnerji so bivši. To smo jasno skomunicirali in vztrajamo pri tem. Lahko se vključijo v vzgojo otrok in jo poenotimo, novo partnerstvo je pa nedotakljivo enako, kot je dokončana tudi zgodba predh

@Pri tebi
Najini otroci so v starostnem razponu 15 let in ti moram povedati, da ima vsaka starost otrok svoje pluse in minuse. Težko bi rekla, da je s starejšimi lažje. Drugače je pač.

Ljubosumje je pri nas recimo bilo med prvimi nalogami in je terjalo svoj čas, da niso otroci v novem partnerju videli konkurence v pozornosti (najmlajši) ali ogrožanja premoženja (najstarejši) ali strahu pred razočaranjem (srednji).

Bivši partnerji so bivši. To smo jasno skomunicirali in vztrajamo pri tem. Lahko se vključijo v vzgojo otrok in jo poenotimo, novo partnerstvo je pa nedotakljivo enako, kot je dokončana tudi zgodba predhodnie zveze. Končana je z razlogom in vsem je to jasno.

Primerjav ne delamo (čigava potica je boljša 😉), se pa skupaj zmenimo, ali je katere navade ali vrline vredno vzeti za svoje.

Vsi se učimo in se veselimo, če je to vsem v prid.

Hvala ti za spodbudo in želim enako veliko uspeha!

Lažje je, če je tudi otrok navdušen nad novim partnerjem in ga/jo hoče za svojega, Imela sva to srečo takrat... in potem je steklo. Če pa ta del ne bi šel skozi... vprašanje kakšen bi bil razplet.

Če te vsaj tolerira brez aktivnega zavračanja... si mislim da gre, z aktivnim odporom pa zelo težko. Zato je dobro, da takoj od začetka spleteš odnos tudi z otrokom in to brez vsiljevanja. Sigurno zelo pomaga, če sta nekako sorodna karakterja. Mislim na način, da tudi če bi se spoznala čisto neodvisno, kot odrasla človeka, bi postala dobra prijatelja.

@rok-1
To seveda drži. Je pa tudi nekaj genetske logike zraven. Pri tem mislim na podedovan značaj. Prijetni ljudje imajo prijetne otroke.

In pa ogromna vloga starša tega otroka. Način, kako mi predstavi in približa novega partnerja, koliko premišljeno vključuje oba v skupnost, koliko zaupanja ima otrok v starša in njegove odločitve…

Super je, če se vse poklopi. Ena od največjih nagrad v življenju, ko si sprejet in sprejemaš.

Ja. Ne bi mogel bolje povedati.
Predvsem tisto o vlogi otrokovega starša je zelo pomembno. Kakršnokoli siljenje bi rodilo odpor.

Narobe

Če pa bi prej oba opravila psihoteste in tečaj starševstva, tudi poskusno obdobje, pa bi fejst razmislila ali bosta sfolgala ali ne. Tudi moja dva bi se morala ločit pa ne zamenjam svojega otroštva za nič, pa je bilo toksično. In ni šans da sprejmem nove partnerje svojih staršev, kaj šele da bi mogla živet s tujcem kot otrok. Kdo pa pravi da je tujec boljši za otroka? Ni tvoj starš in konec. In ne mi govort da otroci ločenih staršev nimajo travm. Vsi jih imamo, tega ne moreš preprečit. Eno je ločitev v hudih primerih kot so zlorabe, to kar se pa dons dogaja, je pa preseglo vse meje. Bogi otroci

@Čveka
Bravo Čveka. Tako se pristopi k odnosom. Seveda se da, če so urejene relacije in meje z bivšimi, da imajo otroci meje, da si oba želita biti v vezi. Vesela za vaju, Roka in vse ki vam uspe, ker ni lahko, da pa se.

Te ločenke, ki domov k ozrokom vlačijo dedce to so najhujša vrsta lajder. Njim bi bilo treba otroke takoj odvzet. A sploh pomislijo kako je otrokom, ko morako naenkrat v svojemu domu gledat tujega dedca?
Pa še toliko enih spolnih predatorjev je, da se sprašujem a imajo te ženske kokošje možgane, da jim nič ne kapne.

Glavni problem je ta, da ljudje ne sprejemajo partnerja v celoti, takega kot je, ampak le tisto, kar je njim vsec, kar jim ni vsec pa totalno zavracajo.
Ni problem v otroku, ce bi popolnoma sprejeli partnerja, bi sprejeli tudi njegovega otroka.

Razlike so vecinoma dobrodosle. Pomembno je, da gojimo enake vrednote in gledamo v isto smer, za nacin delovanja in razmisljanja je pa dobrodoslo, da ni enak, ker potem lahko dva izbirata pot, ki je boljsa, otroci pa imajo na voljo dva razlicna vzorca in tudi lahko izberejo boljsega.

Locenci se danes vecinoma poparckajo da niso sami in da imajo boljse financno ualedje, kar je napaka. Poparckajte se, ker je to parner, ki si ga zelite, ne glede na finance in otroke.

Urejeni ljudje (kot čveka, rok-1) , taki zmorejo. Eni pa so resnično zmešani. Na Facebooku je ena ločenka iz Srbije, z otrokom, sedaj je v najemu v Ljubljani, piše kako da bi pse pripeljala v Slovenijo, ima 3 velike pasemske pse, ki jih je pustila staršem, nima avta, nima denarja, sedaj se oglašuje na veliko v Facebook samskih straneh , da išče resno vezo. Torej išče providerja. Taki ljudje so recept za katastrofo, sama zmešana bo vstopila v zmešano vezo. Je pa že tako znana, da se ji vsi režijo.

Po moje je tudi težko. Pri tistih, ki jih poznam, nikjer ni idealno, čeprav niti ni težav navzven. Če bi ostala sama z otrokom, ne bi iskala novega partnerja. Morda le prijatelja, s katerim bi hodila skupaj ven, živela pa bi vsak na, svojem.

Zakaj sploh silite otroke novim partnerjem in njihovim otrokom? Bodite z novim partnerjem ko nimate otrok pri sebi. Nihče ne mara tujih otrok zraven sebe. Pa še z njimi si moraš deliti sobe in podobno sranje!

Nehajte sestavljati družine! Otroci jih ne maramo!

@Siljenje skupaj

Če bi natančno prebrala tole temo bi videla, da tisti ki mislimo da nam taki aranžmaji dobro uspevajo... nikogar ne silimo v nič. Dajemo samo možnost, da se imamo skupaj lepo.
Če kot otrok v taki družini želiš in se dobro počutiš z novimi člani si zelo dobrodošel - če nočeš, ni treba.

Zahteva ogromno prilagajanja in potrpljenja. Velika večina ljudi ni dovolj zrela za kaj takega. Da niti ne omenjam bivših partnerjev ... Če so pri "sestavljanju" nove družine otroci enega in drugega partnerja še majhni, potem verjetno kar gre. Se lažje navadijo na spremembe. Če so bolj veliki ali bognedaj najstniki, pa mora biti izjemno težko. Si mislim, da večina nikoli ne prav zares sprejme novega partnerja. Kakorkoli, globok poklon vsem tistim, ki so šli čez to in si ustvarili družino z lepimi odnosi in prijetnim domom.

Moja mati se je ločila, ko sem bila stara caa 10, ker je bila mnjenja, da je predobra za očeta. Kasneje je ugotovila, da za ločenke z otroci ni ravno kvalitetnih moških na pretek. Po očetu je imela še 2 partnerja - en hujši od drugega. oba pa definitivno slabša od očeta. Ampak do tedaj se je očitno že sprijaznila, da je to to.
Jaz sem šla od doma takoj ko sem lahko. Vračam se zelo poredko - 2x letno na kavo.

Žal obstajajo tudi takšni primeri, morda celo prevladujejo.
Težko pa takšni ljudje sprejemajo kompromise in se pogovarjajo, kar je nujen pogoj za uspeh.

@svetilnik
Kolikor si pripravljen vložiti truda, je tudi pokazatelj, koliko so ti ljudje vredni. Na katerih področjih se trudiš, pokaže tvoje vrednote. Te so pa tiste, ki povezujejo.

@rok-1

Kakšno možnost ima mladoletni otrok, ki je ta vikend določen pri mami, da tebe ne gleda? K očetu ne more, ker je mamin vikend. Kaj lahko naredi? Mami se ne upa zameriti, tebe ne mara. Tiho je in trpi.

Od kod ti ideja, da je otrok center sveta, ki bo določal koga bo gledal in koga ne? a če recimo brata ne mara, bo tudi lahko določal a ga bo gledal ali pač ne? pa glede na to, da večina v Sloveniji privleče enega "tujca ali tujko" v domačo hišo (mansardniki style), pa morajo kar naenkrat vsi gledat "te tujce". pa tudi nič novega to ni. Včasih je bilo še več sestavljenih družin na račun pogostejših smrti, sploh pri porodnicah. seveda pa taka družina zahteva veliko več dela in prilagajanja kot prva.

Kot otrok nisem bila center sveta, ampak sem morala biti tiho in požret ves 🤐, ki mi ga je servirala mačeha. Še ob delež dediščine po mami me je spravila, ker je oče na papirju bil lastnik vsega in po materini smrti pri mojih 12ih ni bilo kaj za delit. Je pa mačeha poskrbela, da sta potem vse skupaj prodala in se kupila hišo na katero sta se vpisala 50:50.

Sedaj je oče star betežen in dementen. Mačeha vsak teden zganja cirkuse, češ da bi morala jaz skrbet zanj ne pa da je vsa skrb na njej.

Otroci niso središče sveta pravite.
Tudi starci niste.

@za siljenje skupaj

Ne gre več za preživetje kot je šlo včasih. Zdaj ni nobene potrebe več, da otrok gleda fotrovo ljubimko in z njo preživlja dopust. Naj ga preživljata sama! Brata toleriraš ker nimaš izbire. Starša sta vsak drug vikend frej in tudi na dopust gresta pol pol. Ni nobene potrebe da mati na dopust privleče še jebača. Naj gresta sama!

Če pa si ena tistih mam, ki ima otroka samo zaradi tega ker ga je treba imeti, je bolje da se steriliziraš! Nisi dobra mama. Ja, otrok je center sveta od staršev. Vsak normalen starš to razume.

Res se ne morem načuditi ideji ločencev, ki takoj ob razhodu že mrzlično iščejo novega partnerja/-ko in imajo otroke. A res ne vidijo, da njihovi otroci ne bodo kar tako sprejeli tujca v hiši, sploh če so bili priča travmatičnemu zakonu njihovih staršev. Egoizem ali kurji možgani?

...sam res; če priemrjamo, kako smo bili par desetletij nazaj otroci vzgajani..daaleč od tega, da smo imeli glavno besedo v družini, akr je sedaj praktično pravilo, ko otrok "komandira" in je središče v družini, in je resnično čudno, kako gredo potem nova partnerstva z roko v roki z "novim" kompletom otrok, "pripojenih" in nemalokrat (tudi) s skupnim...
...le kej je tukaj glas otrok .. 😆

..itak ...sam skrajnosti dandanes, tudi v družinskem vsakdanu 🙂