Leta 1848 je bila zgrajena telegrafska povezava v Ljubljani s postajo v Gosposki ulici. Do leta 1858 so imeli na postaji zaposlena 2 uradnika, 3 linijske nadzornike in enega sla.
Leta 1881 so poskusno iz stanovanja Alberta Samasse v njegov 140 metrov oddaljeni urad napeljali prvi telefon v Ljubljani. Poskus je uspel, tako da je telefon deloval.
Poskuse so nadaljevali na realki pod vodstvom urarja in elektrotehnika Josipa Gebe v navzočnosti načelnika tehničnega društva profesorja Ziakovskega in drugih. Med poskusi so se po telefonu pogovarjali, žvižgali pesmi in poslušali skladbe. O tem je 22. In 29. septembra 1881 poročal časopis Laibacher Zeitung. Uporabili so telefon Siemens in Hughesov mikrofon, s katerim so po žici, dolgi 4050 metrov slišali tiktakanje žepne ure.
Marca 1882 so v Ljubljani po telefonu prenašali v gledališko direkcijo Straussovo opereto Vesela vdova in Rossinijevo opero Seviljski brivec. Poskus je uspel in tako so do konca sezone za izbrane goste v direkcijo gledališča prenašali vse opere in operete. Vstopnica je bila 50 florintov.
Leta 1884 so telegrafsko postajo združili s poštnim uradom.
Leta 1886 je poštna in telefonska direkcija v Trstu objavila razpis za gradnjo telefonske centrale v Ljubljani. Načrt zanjo je izdelala družba Siemens & Halske vendar, ker je bilo zbranih le 60 naročnikov do izgradnje ni prišlo.
Leta 1887 so izdali prvi telefonski red. Sprva je telefonija sodila le k državnemu telegrafu, pravico do graditve telefonskega omrežja pa je imelo telegrafsko ravnateljstvo.
Leta 1891 so ponovili razpis za gradnjo telefonske centrale v Ljubljani, vendar je bilo še manjše zanimanje. Direkcija iz Trsta se je odločila, da bo zgradila javno centralo tudi če bo le 30 naročnikov in določila ceno priključka 10 kron.
16 oktobra 1897 je začela delovati državna telefonska zveza v Ljubljani. Centrala je bila v novi poštni stavbi, telefon pa je dobilo 68 naročnikov v Ljubljani. 3 minute klica iz javne govorilnice je stal 10 kron.
Leta 1898 je bilo v Ljubljani 89 naročnikov in 1 govorilnica, leta 1918 pa je bilo že 400 naročnikov.
Darinka Kladnik, Ljubljana z nostalgijo, Cankarjeva založba 2010
Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
03.09.2016 ob 16:33
Leta 1881 so poskusno iz stanovanja Alberta Samasse v njegov 140 metrov oddaljeni urad napeljali prvi telefon v Ljubljani. Poskus je uspel, tako da je telefon deloval.
Poskuse so nadaljevali na realki pod vodstvom urarja in elektrotehnika Josipa Gebe v navzočnosti načelnika tehničnega društva profesorja Ziakovskega in drugih. Med poskusi so se po telefonu pogovarjali, žvižgali pesmi in poslušali skladbe. O tem je 22. In 29. septembra 1881 poročal časopis Laibacher Zeitung. Uporabili so telefon Siemens in Hughesov mikrofon, s katerim so po žici, dolgi 4050 metrov slišali tiktakanje žepne ure.
https://c1.staticflickr.com/9/8096/28671931913_51ebddd424_b.jpg
Marca 1882 so v Ljubljani po telefonu prenašali v gledališko direkcijo Straussovo opereto Vesela vdova in Rossinijevo opero Seviljski brivec. Poskus je uspel in tako so do konca sezone za izbrane goste v direkcijo gledališča prenašali vse opere in operete. Vstopnica je bila 50 florintov.
Leta 1884 so telegrafsko postajo združili s poštnim uradom.
Leta 1886 je poštna in telefonska direkcija v Trstu objavila razpis za gradnjo telefonske centrale v Ljubljani. Načrt zanjo je izdelala družba Siemens & Halske vendar, ker je bilo zbranih le 60 naročnikov do izgradnje ni prišlo.
Leta 1887 so izdali prvi telefonski red. Sprva je telefonija sodila le k državnemu telegrafu, pravico do graditve telefonskega omrežja pa je imelo telegrafsko ravnateljstvo.
Leta 1891 so ponovili razpis za gradnjo telefonske centrale v Ljubljani, vendar je bilo še manjše zanimanje. Direkcija iz Trsta se je odločila, da bo zgradila javno centralo tudi če bo le 30 naročnikov in določila ceno priključka 10 kron.
16 oktobra 1897 je začela delovati državna telefonska zveza v Ljubljani. Centrala je bila v novi poštni stavbi, telefon pa je dobilo 68 naročnikov v Ljubljani. 3 minute klica iz javne govorilnice je stal 10 kron.
Leta 1898 je bilo v Ljubljani 89 naročnikov in 1 govorilnica, leta 1918 pa je bilo že 400 naročnikov.
Darinka Kladnik, Ljubljana z nostalgijo, Cankarjeva založba 2010