Morali bi še vključiti v referendum vprašanje za demografski sklad. Rad bi vse združil v enega, da se bo lažje kradlo in ne bo kontrole. Mafija pokvarjena.
-1
Pobudniki referenduma proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki so danes v državni zbor vložili podpise za razpis referenduma, so svojo kampanjo zgradili okoli močnega sporočila: Slovenija naj bi dobila »politično policijo«.
Toda kaj ta izraz sploh pomeni? Gre za zgodovinski pojem, pravni izraz ali politično geslo?
Pobudniki referenduma opozarjajo, da novela odpira vrata politično motiviranim preiskavam in zmanjšuje pravne varovalke posameznikov. Nasprotniki teh očitkov pa menijo, da gre za pretirano in zavajajočo primerjavo.
Kaj ta izraz sploh pomeni?
Raziskovalec “prave” politične policije, Igor Omerza (vir foto: https://www.dobra-knjiga.si/)
Publicist in raziskovalec delovanja nekdanje Službe državne varnosti (Udbe) Igor Omerza meni, da se izraz v javni razpravi uporablja precej ohlapneje, kot ga razume zgodovina.
Kot pojasnjuje, je njena temeljna značilnost prikrito delovanje. Politična policija po njegovih besedah deluje prek tajnih sodelavcev, tajnega prisluškovanja, sledenja in drugih metod nadzora nad ljudmi, ki jih oblast dojema kot politične nasprotnike. Jugoslovanska Udba je po njegovih besedah v tujini posegala tudi po najskrajnejših metodah, vključno z atentati in ugrabitvami.
V zgodovini so bili najbolj znani primeri takšnih služb vzhodnonemška Stasi, sovjetski KGB, romunska Securitate in jugoslovanska Udba oziroma Služba državne varnosti. Njihova naloga ni bila zgolj preiskovanje kaznivih dejanj, temveč predvsem varovanje vladajočega režima ter nadzor in zatiranje političnih nasprotnikov.
Omerza pri tem opozarja na pomembno razliko med totalitarnimi in demokratičnimi sistemi. “V parlamentarnih demokracijah govorimo o političnih nasprotnikih, ne o političnih sovražnikih,” pravi. Po njegovem je bila politična policija namenjena prav preganjanju resničnih, domnevnih ali potencialnih “sovražnikov” oblasti.
Prav zato meni, da parlamentarne preiskovalne komisije – čeprav imajo lahko široka pooblastila – niso primerljive s politično policijo. “Parlamentarna preiskovalna komisija ni tajna. Njeno delovanje je javno. To je že samo po sebi skregano z bistvom politične policije,” dodaja.
Omerza ob tem izpostavlja še zanimiv zgodovinski paradoks. Med pobudniki referenduma je tudi več oseb, ki jih je v času socialistične Jugoslavije spremljala nekdanja tajna politična policija. Za enega od pobudnikov, sociologa Rastka Močnika, pa Omerza trdi, da je bil registriran kot vir Udbe, kar podrobneje opisuje v svoji knjigi Temna stran Dela.
Kaj pobudniki sploh očitajo noveli?
Pobudniki referenduma trdijo, da novela zakona odpravlja pomembno pravno varovalko pred politično motiviranimi parlamentarnimi preiskavami.
Sporno se jim zdi predvsem, da novela posameznikom, ki bi bili predmet parlamentarne preiskave, ne bi več omogočala, da že ob začetku postopka zahtevajo presojo ustavnega sodišča o odreditvi preiskave.
Opozarjajo tudi, da lahko parlamentarne preiskovalne komisije od državnih organov pridobivajo občutljive podatke, zato menijo, da bi zmanjšanje sodnega nadzora lahko povečalo možnost politično motiviranih zlorab.
“Pred nami ni posamična bitka, pred nami je vojna med demokracijo in antidemokracijo,” je ob vložitvi podpisov dejal eden od pobudnikov Vlado Miheljak. Franco Juri pa je referendum označil za “referendum proti politični samovolji”.
V Gibanju Svoboda so medtem napovedali aktivno vključitev v referendumsko kampanjo in novelo označili kot poskus uvedbe “politične policije”.
Izraz politična policija ni pravni pojem, ampak predvsem zgodovinski in politološki izraz, ki se je v aktualni referendumski kampanji preselil v politični besednjak.
Referendumska kampanja bo zato potekala na dveh ravneh: ena bo pravna in se bo vrtela okoli vprašanja, ali novela res zmanjšuje varovalke pred morebitnimi političnimi zlorabami parlamentarnih preiskav, druga pa simbolna – ali je izraz politična policija primeren opis teh sprememb ali predvsem politično geslo, s katerim želijo pobudniki mobilizirati volivce.
To presojo bodo morali na koncu opraviti volivci sami.
Toda kaj ta izraz sploh pomeni? Gre za zgodovinski pojem, pravni izraz ali politično geslo?
Pobudniki referenduma opozarjajo, da novela odpira vrata politično motiviranim preiskavam in zmanjšuje pravne varovalke posameznikov. Nasprotniki teh očitkov pa menijo, da gre za pretirano in zavajajočo primerjavo.
Kaj ta izraz sploh pomeni?
Raziskovalec “prave” politične policije, Igor Omerza (vir foto: https://www.dobra-knjiga.si/)
Publicist in raziskovalec delovanja nekdanje Službe državne varnosti (Udbe) Igor Omerza meni, da se izraz v javni razpravi uporablja precej ohlapneje, kot ga razume zgodovina.
Kot pojasnjuje, je njena temeljna značilnost prikrito delovanje. Politična policija po njegovih besedah deluje prek tajnih sodelavcev, tajnega prisluškovanja, sledenja in drugih metod nadzora nad ljudmi, ki jih oblast dojema kot politične nasprotnike. Jugoslovanska Udba je po njegovih besedah v tujini posegala tudi po najskrajnejših metodah, vključno z atentati in ugrabitvami.
V zgodovini so bili najbolj znani primeri takšnih služb vzhodnonemška Stasi, sovjetski KGB, romunska Securitate in jugoslovanska Udba oziroma Služba državne varnosti. Njihova naloga ni bila zgolj preiskovanje kaznivih dejanj, temveč predvsem varovanje vladajočega režima ter nadzor in zatiranje političnih nasprotnikov.
Omerza pri tem opozarja na pomembno razliko med totalitarnimi in demokratičnimi sistemi. “V parlamentarnih demokracijah govorimo o političnih nasprotnikih, ne o političnih sovražnikih,” pravi. Po njegovem je bila politična policija namenjena prav preganjanju resničnih, domnevnih ali potencialnih “sovražnikov” oblasti.
Prav zato meni, da parlamentarne preiskovalne komisije – čeprav imajo lahko široka pooblastila – niso primerljive s politično policijo. “Parlamentarna preiskovalna komisija ni tajna. Njeno delovanje je javno. To je že samo po sebi skregano z bistvom politične policije,” dodaja.
Omerza ob tem izpostavlja še zanimiv zgodovinski paradoks. Med pobudniki referenduma je tudi več oseb, ki jih je v času socialistične Jugoslavije spremljala nekdanja tajna politična policija. Za enega od pobudnikov, sociologa Rastka Močnika, pa Omerza trdi, da je bil registriran kot vir Udbe, kar podrobneje opisuje v svoji knjigi Temna stran Dela.
Kaj pobudniki sploh očitajo noveli?
Pobudniki referenduma trdijo, da novela zakona odpravlja pomembno pravno varovalko pred politično motiviranimi parlamentarnimi preiskavami.
Sporno se jim zdi predvsem, da novela posameznikom, ki bi bili predmet parlamentarne preiskave, ne bi več omogočala, da že ob začetku postopka zahtevajo presojo ustavnega sodišča o odreditvi preiskave.
Opozarjajo tudi, da lahko parlamentarne preiskovalne komisije od državnih organov pridobivajo občutljive podatke, zato menijo, da bi zmanjšanje sodnega nadzora lahko povečalo možnost politično motiviranih zlorab.
“Pred nami ni posamična bitka, pred nami je vojna med demokracijo in antidemokracijo,” je ob vložitvi podpisov dejal eden od pobudnikov Vlado Miheljak. Franco Juri pa je referendum označil za “referendum proti politični samovolji”.
V Gibanju Svoboda so medtem napovedali aktivno vključitev v referendumsko kampanjo in novelo označili kot poskus uvedbe “politične policije”.
Izraz politična policija ni pravni pojem, ampak predvsem zgodovinski in politološki izraz, ki se je v aktualni referendumski kampanji preselil v politični besednjak.
Referendumska kampanja bo zato potekala na dveh ravneh: ena bo pravna in se bo vrtela okoli vprašanja, ali novela res zmanjšuje varovalke pred morebitnimi političnimi zlorabami parlamentarnih preiskav, druga pa simbolna – ali je izraz politična policija primeren opis teh sprememb ali predvsem politično geslo, s katerim želijo pobudniki mobilizirati volivce.
To presojo bodo morali na koncu opraviti volivci sami.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
21.07.2026 ob 16:33