V hiši novorojenca sta nekdaj kruh in vino čakala na vile rojenice in sojenice,
da bi otroku sodile srečno življenje.
Takoj po otrokovem rojstvu pa je bilo treba hitro preprečiti,
da otroka ne bi napadli mora, nočnina, mračnina, koroški škopnjak, belokranjska vidovina in druga starodavna zla bitja.
Na Gorenjskem, v Dovju in Mojstrani,
so matere varovale svoje otroke pred moro tako,
da so na dno zibelke položile majhne, ploščate, podolgovate kamne,
ki so morali biti preluknjani.
S temi kamni so obvarovali dojenčka pred moro,
zlobnim bitjem,
ki je otroku jemala spanec in je zato ponoči jokal.
Zdaj sem ravno na začetku knjige, ki bo (verjetno) opisovala tudi skrb za novorojence, dojenčke pa bom takrat mogoče izvedela. Vprašam pa lahko že sedaj...
Vedno sem imela občutek, da so v "starih časih" otroci bili bolj "potrošno blago". Vsaj v večini. Če je preživel, je, če pa ni, je bil pa itak hitro rojen drugi. Tukaj pa opisana skrb za dojenčka celo pred nadnaravnimi bitji.
Sedaj sem dobila asociacijo na pravljico o Torklji, ki sem jo kot otrok na kasetofonu poslušala in me je bilo potem ful strah. Ampak poslušala sem jo pa spet in spet, mi je bila zanimiva.
Je malopomemben zli duh, ki dela sitnosti doječi materi, ker otrok zgubi spanec in ga boli glava. Zli duh je samo zunaj na prostem in sam ne more do otroka, če se ne vsede v plenice ali na obleko koga drugega in se tako vtihotapi do otroka. Preganjati jo je treba vsaj tako dolgo, da je otrok leto dni star. Najboljše sredstvo je opuča ( pralni otep) , katere se nočnina boji kakor vrag križa.
Škopniki predstavljajo blodeče duše v podobi žarečega snopa oziroma goreče metle, podobni so tudi sovi , letečemu zmaju ali goreči kači. Nastopajo lahko v podobi sršenasto- dlakavega možica, goreče ptice, žarečega bitja ali gorečega moža.
Škopniki stalno spreminjajo svoje podobe, sposobni so prevzemati tudi človeške.
Ime škopniki so dobili zato, ker se pojavljajo tudi kot otep slame (škop/škomp).
Ker je slama povezana z umrlimi, že njegovo ime pove, da je povezan z umrlimi dušami.
Škopniki so lahko tudi nevarni, saj naj bi sedali na otroke, jih dušili v spanju, jih kljuvali, jih kradli in zamenjevali
Ogroženi naj bi bili predvsem otroci, ki jih starši zanemarjajo.
Škopniki naj bi povzročali hrup v gozdu, radi naj bi sedali na vrhove smrekovih dreves in jih včasih tudi osmodili.
Škopniki naj bi bili nevarni tudi za imetje, ker lahko s svojimi iskrami zanetijo ogenj v gozdu ali na domu.
Ljudje so škopnike povezovali z zvezdnimi utrinki, na Koroškem pa se kot ime nekega nebesnega telesa pojavlja tudi izraz Škopnjekovo gnezdo.
Po eni od razlag naj bi Škopnjekovo gnezdo predstavljalo točke na nebu, od koder se usipljejo utrinki, in ki jim astronomi pravijo radianti.
Zdaj sem ravno na začetku knjige, ki bo (verjetno) opisovala tudi skrb za novorojence, dojenčke pa bom takrat mogoče izvedela. Vprašam pa lahko že sedaj...
Vedno sem imela občutek, da so v "starih časih" otroci bili bolj "potrošno blago". Vsaj v večini. Če je preživel, je, če pa ni, je bil pa itak hitro rojen drugi. Tukaj pa opisana skrb za dojenčka celo pred nadnaravnimi bitji.
Manjka manj kot 100 strani do konca.
Ja, res so bili večkrat "potrošno blago", sploh za očete.
03.08.2017 ob 13:46
da bi otroku sodile srečno življenje.
Takoj po otrokovem rojstvu pa je bilo treba hitro preprečiti,
da otroka ne bi napadli mora, nočnina, mračnina, koroški škopnjak, belokranjska vidovina in druga starodavna zla bitja.
Na Gorenjskem, v Dovju in Mojstrani,
so matere varovale svoje otroke pred moro tako,
da so na dno zibelke položile majhne, ploščate, podolgovate kamne,
ki so morali biti preluknjani.
S temi kamni so obvarovali dojenčka pred moro,
zlobnim bitjem,
ki je otroku jemala spanec in je zato ponoči jokal.
Rajko Ložar, 1902