Popolnoma človeško.Ti ne prdiš? Že Pavel Knobl je zdavnaj napisal: Napnimo fagot, prdimo povsod, Tiberiju na čast, ki je dal to oblast. Pa še to: Če prdec ne gre ven, če ga zadržuješ, grejo vse usrane misli v glavo! Le poskrbi, da se ti to ne bo večkrat dogajalo....
2
@Diploma ali diareja? ....Saj piše ime in priimek mentorja.Hipoteze lahko vsak dan vsak preveri na sebi.Čisto vsak.
0
@vprašam ...Seveda.Ti ne? Čeprav je treba včasih to opraviti natihoma.Seveda pa nekateri fini ljudje NE prdijo.Ker se to ne spodobi.
0
Ta fake "izobraževalna" ustanova (FDV) se mi je definitivno zagabila, ko so njeni študentje diplomirali na osnovi hrvaške vojne propagande glede bitke za Vukovar.
-1
Od bureka v slovenski kulturi do prdenja... Gre lahko še nižje? Očitno je FDV postala nekaj takega, kot policija - šal o njej ni, je kar vse res.
1
Sem preletela nekaj diplomskih oziroma magistrskih nalog FDV, pa vse skupaj bolj spominja na seminarske naloge v srednji šoli. Ni primerjave z nalogami na naravoslovnih in tehničnih faksih, kjer so zadaj resne raziskave in projekti.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
17.09.2026 ob 21:58
Diplomsko delo raziskuje tabuje in družbene mehanizme, ki se kažejo, ko govorimo o prdenju, saj se zdi, da nam ta sicer čisto naravni pojav, ki je unverzalen za vse ljudi, na univerzalni ravni povzroča nelagodje, zadrego in sram, če prihaja od nas, ali pa norčevanje in obtoževanje, če prihaja od drugod. Raziskovala sem kulturno zgodovino obsojanja in tabuiziranja prdenja, ponotranjanje našega nelagodja skozi različne družbene mehanizme in nadzorovanje naših teles skozi proces civiliziranja in koncept utelešenja. Delo se ozre tudi na zanimiv aspekt prdenja, to so vici in šale oziroma humor, kjer se zdi, da prdci in spuščanje vetrov doživijo preobrazbo in postanejo priljubljen element šal, nazadnje pa tudi na povezavo med prdenjem in spolom ter družbenimi odnosi, pri čemer me je zanimalo, če se različne spole tretira kot bolj ali manj nagnjene k prdenju, zanimala pa me je tudi dinamika prdenja in ne/lagodja v družbenih odnosih, ki so bolj ali manj intimni. Opravila sem analizo ankete o prdenju, na katero sem dobila vzorec 113 (sto trinajstih) odgovorov ljudi z različnimi demografskimi podatki.
https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150804&fbclid=IwY2xjawUZJN9wZG9mBWV4dG4DYWVtAjEwAGJyaWQRMHdRNzRkcHlud1hCT0FGR0dzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEeNiuS1BRKp7a0K_3ocOJhjC8G0GMB6HFnL4kNlRv2ktTVeRgIHHFwuQwTtk8_aem_PN0mRuTZ_vC6aGlHlHyftw