☕ Stopila v zakon brez "prave" ljubezni

V zakon sem vstopila z moškim, ki me v resnici ni ljubil, ampak sem bila kljub temu 110-odstotno prepričana, da me ne bo nikoli zapustil. Naša zgodba je bila skoraj klišejska – preplet kmeta in meščanke, ovita v tisto značilno »zlagano alijanko« oziroma lažni sijaj namišljenega bogastva. Na zunaj je bilo vse videti popolno: lepa hiša, dober avto, vikend na morju ... Čeprav nam materialno nič ni manjkalo, vse skupaj v resnici ni bilo nič posebnega, pa čeprav se je na zunaj igrala predstava o pravljici.

Na samem začetku je bila med nama močna strast. V zvezo z mano je stopil v času, ko z bivšo sploh še nista razčistila in zaključila. Vse to sem vedela. Vedela sem, da ga ima ona še vedno rada, in vedela sem, da jo ima rad tudi on, čeprav je govoril drugače in tudi popolnoma prekinil stike z njo, popolnoma. A verjela sem, da se bo vse spremenilo. Nato so prišli otroci, vsakodnevna zasedenost in družinski ritem, jaz pa sem živela v prepričanju, da me bo sčasoma vendarle vzljubil. To se nikoli ni zgodilo, velikokrat je iskal stik z njo, čeprav samo srečanja na cesti, voščila, sledenja na družbenih omrežjih se ta dva nikoli nista

A po 5 letih zakona je vseeno odšel k njej. Zapustil mene, življenje, ki smo ga imeli, NE pa otrok. Zapustil me je, da trenutno NE vem kje se nahaja. Popoldan pride samo po otroke. Nauk zgodbe, nikoli v vezo brez ljubezni, kupiti se je ne da.