☕ Stiki s sorojenci

Mlajša sestra 40 let, obvezna družinska srečanja (3-4 × na leto), po telefonu si voščiva za rojstni dan in to je to. Oddaljena sva 70 km, je od mene 12 let mlajša, nimava enakih nazorov in pogledov na svet...

Sva dvojčici, srednjih let, narazen živiva dobrih 40km. Vsak dan se slišiva, sva v kontaktu na mesengerju, dvakrat na leto greva skupaj na vikend oddih sami brez partnerjev. Obiščeva se ali skupaj greva kam v hribe, smučat, kino, savno..sigurno vsaj 1x na mesec, včasih tudi vsak teden.

@Mačka
Vzemta me zraun pa bomo trojčka meli 😋

Starost 50+, oddaljenost 1000 km, stiki parkrat na leto. Se imava radi, ampak sva tudi zelo različni in imava malo skupnega, tako da ni prav neke silne navezanosti.

@fhjjbbh
Haa, v vednost. Jst ne delim, tko da se obriš okol ust.

@Mačka
Okol ust se bom obrisu ko te bom polizu,
pol pa še sestrco 😋

Dvojčki sploh ne rabite partnerjev. Ste drug drugemu zadosti.

Imam brata, je 5 let starejši, oba sva v 40-ih. Stikov ena na ena nimava, redko si kaj napiševa (če že, bolj praktične narave), se pa vidiva enkrat na mesec, ko grem obiskat starše, saj z ženo in otroki živijo v isti hiši. V bistvu nimava pojma en za drugega, kako zares živi in kako mu je v lajfu.. Izmenjamo bolj površne informacije, žal.

@amm
Pri enih je res tako. Zato res samo stran od njih. To niso normalni odnosi z njimi. Vedno boste na drugem mestu, za bratom ali sestro dvojčkom. Še lastni otrok nima vedno šans.
Pa še nekaj - en od dvojčkov je pametnejši, drugi ni. Prav ekstremno. Prvi potem vleče celo življenje tega drugega, ki je manj sposoben.

@Mačka lohk smo u 4

@amm se strinjam, dvojčki so prevec navezani in bit v razmerjih je težko. Katastrofa

Imamo dvojčke v žlahti. Dvojčkov ne morejo skregati med sabo njihovi žene in možje, kot to poskušajo in mnogokrat uspejo pri ostalih sorojencih. Navezava je tesnejša, ampak zato tudi razpetost med primarno družino in novo družino včasih večja. Po drugi strani pa je biti dvojček večja varnost in stabilnost, ker bo tam zate, ko bodo problemi s partnerjem, .. Ne, in ni, da je manj inteligenten šlepa na bolj inteligentnega, ker ima vsak svoje kvalitete. Custvena inteligenca pa to.

@Imamo dvojčke
Trije pari dvojčkov mi padejo na pamet, kjer je točno tako - en ima vso pamet, drugi pa se šlepa nanj. Pa pri vsaj dveh parih ne moremo ravno govoriti o neki silni čustveni inteligenci, tretjega pa ne poznam tako zelo dobro. Pri vseh treh pa je očitna velika razlika v inteligenci.

Nikdar ne bom razumela, kako se sorojenci ne razumejo.
Edino, kar mi pade na pamet, da so za slab odnos bratov in sester krivi starsi.

Izgovarjate se, da ste si razlicni, imate razlicen nacin zivljenja in zato slabe stike in slab odnos.
Moji najboljsi prijatelji imajo drugacen lajf stajl in drugacen karakter kot jaz, smo si razlicni, a se sprejemamo take kot smo, se spostujemo, se imamo radi in smo navezani en na drugega - torej razlicnost ni noben razlog, da se z nekom ne bi razumel in imel dobre in redne stike.

Poznam primere, ko sta si brata ali sestri ali celo trije sorojenci izjemno razlicni, pa imajo stike na tedenski ali celo dnevni bazi in se zelo dobro razumejo med aeboj, njihovi otroci so pa bestici.

Sem edinka, nimam osebne izkusnje s sorojenci, a kot sem napisala, imam res dolgoletne prijatelje in v svoji okolici prakticno vse ljudi s sorojenci. Ce malo pomislim in analiziram, so za odnos med njimi odgovorni starsi - kjer so se starsi potrudili, tam se sorojenci razumejo, kjer se sorojenci ne razumejo, se ne razumejo niti s starsi.

@sorojenstvo

Pametnjariti pa znaš, a sorojencev nimaš. Enough!

Vidimo se povprečno 1x na mesec , slišimo vsak teden, če je treba. Odnosi so normalni, nismo skregani.

@sorojenstvo
Jah, najbrž res ne moreš razumeti tega. Eno so prijatelji, drugo so bratje in sestre. Nikoli ni to enako. S prijatelji si ne deliš pozornosti staršev, si ne deliš prostora 24/7 v otroštvu... Izkušnje zato ne morejo biti primerljive.

@sorojenstvo

Kaj se sploh oglašaš, če nimaš lastne izkušnje? Sorojenec, prijatelj - ni isto, ni primerljivo!

S sestro sva narazen 6 let. Sva kot dan in noc v vseh pogledih.
Ziviva 200 km narazen.
Nekoc sva bili pac sestri in to je vse, nobene navezanosti nic.
Po moji zanositvi (21,ona-27) pa se je vse skupaj spremenilo. Se zmeraj sva kot dan in noc, ampak slisiva se sigurno 1x-2x na teden in se pogovarjava po 1h-2h, vidiva se sigurno ko pride k starsem 1x na mesec za cez vikend skoz, ko so tukaj smo skupaj. Ene 3x na leto gremo tudi mi k njima na obisk. Kaksen 1 teden poleti smo tudi obe druzini in starsi skupaj na morju, saj imamo 2 apartmaja s skupno teraso.
Ce nebi bili sestri, se najine poti sigurno ne bi srecale, ampak ker druzine ne izbiras in druzina je edina, ki ti bo zmeraj stala ob strani, zato je treba vcasih stopit korak nazaj in se met rad tudi ce nimas istega pogleda na svet.

Par let razlike v starosti, 50+, stanujemo cca 10 km narazen - odnosi so pa dobri. Včasih naporni, a vseeno se slišimo parkrat tedensko, imamo skupne prijatelje s katerimi se občasno družimo, parkrat letno gremo skupaj hodit v hribe, na kolo, ipd. Predvsem pa skupaj vzdržujemo podedovane zadeve in si pomagamo pri večjih delih oz ko je priročno - npr da me odpelje do serviserja po avto ali pa pomagam prebeliti dom, ipd.

S sestro sva si zelo različni. Razumeva se dobro, ni nekih nesoglasij, zamer. Vidimo se parkrat letno,slišimo občasno.

Tako z mojimi, kot moževimi, zelo dobri! Imamo skupne dopuste, rešujemo in dogovorjamo o pomoči staršem, kot recimo sedaj v tem snežnem vremenu, da se sščistijo poti, se jih morda kam pelje.....si sploh ne znam predstavljati, da ne bi sodelovali in se dogovarjali! Pomagamo pa si tudi v različnih življenjskih preizkušnjah in si stojimo ob strani! Je včasih naporno, ampak tako pač je!

Imam brata 4 leta starejši, 60 km oddaljen. Z bratom se ne slišimo dostikrat, se pa z njegovo ženo, Se obiskujemo in kam gremo skupaj.
Stopim en korak nazaj, zaradi brata in nečakov, ker njegova žena vse ve, vse prav naredi, vse zna..prekaša AI
Včasih je naporno, ampak gre.

@ni primerljivo

Imam tri otroke, ze odrasle in samostojni, a se nimajo druzin.
Ravno zato, ker se nimajo druzin, nisem hotela nicesar napisat, ker nikdar ne ves, kaj vse se jim lahko se spremeni.

Najini trije se razumejo odlicno, dva sta na svojem, en je se doma, stike imajo prakticno dnevne, vizuelno so si dokaj podobni, a karakterno so vsi trije kot trije razlicni planeti.
To, da so si drugacni in to, da sva z mozem sprejela vse tri enaki, vsakega na svoj nacin, gojila pri njih tisto, kar je dobro in jih ucila, da se sprejemajo in spostujejo, je do sedaj obrodilo sadove.
Pri vzgoji nisem mogla izhajat iz lastne izkusnje, sem pa izhajala iz mozeve, ki ima brata in sestro in se izjemno dobro razumejo, prav tako iz izkusenj prijateljic, kjer so trije sorojenci in sem jih videla odrascat.

Glede prijateljev, sem ze zgoraj napisala, da je to primer, da razlicnost ni razlog za slab odnos. Res pa je, da si starsev ne delimo in s tem tudi ni tekmovalnosti za njihovo pozornost.

@sorojenstvo zelo pogosto se dogaja, da so si sorojenci zelo različni. To ne pomeni, da se kot odrasli ne razumejo, ne pomeni pa da avtomatsko še sorojencev vzdrzuješ reden in teden stik! In kaj je narobe, če ga ne?! Nehajte moralizirat, sploh ta "sorojenstvo", ki pojma nimaš. Pa najbolj smešni ste starši, ki pravite, da ste vse vaše otroke obravnavali enako. Haha ja, skozi vaše oči, kar še ne pomeni, da je res tudi za otroke!

@sorojenstvo
Nimaš sorojencev zato ne veš.

Ker si po krvi v sorodu še ne pomeni da se moraš razumeti. Prijatelje si izbiram sam. Prav tako žlahto s katero se družim.

Obe 55+, razlika 9 let. Sva popolnoma različna karakterja, že od malega se ne prenašava. Zadnjih 15let nimava stikov, niti se ne srečujeva na družinskih srečanjih, ker kjer pride ena, druge ni.

Imam 3 leta starejšega brata. Oba imava družini (otroka najstnika). Dobro se razumemo. V otroštvu in v najstniških letih sva bila najboljša prijatelja.

@Eh

Imas enako in enako.
Sem prav napisala, da enako tako, da vsakemu svoje, morda bi se bolhe izrazila z enakovredno.

Lahko imas en kalup vzgoje za vse, torej enako, lahko pa vzgajas vse tako kot potrebujejo, si enako pozoren na potrebe vsakega.

Gojim simpatije in potrebe po razlicnosti in res sem si izbrala moza in prijatelje, ki so mi razlicni. Ce bi imela sorojenca, ki bi mi bil podoben, bi mi morda sel zelo na zivce, kaj pa vem, imas prav glede tega pac nimam izkusnje.

Krvi si ne izbiras, ja, res je. A ce najblizjih sorodnikov ne prenasas, to je tvoja kri, tvoja genetika, tvoj dnk, a ne prenasas niti sebe?

@sorojenstvo a ker je nekdo tvoja kri, ga avtomatsko moraš prenašati, neglede na vse? Ja, to je patologija teh izprijenih župnikov, ker družina je sveta, spoštovati moraš očeta in mamo, četudi te zlorabljata in ti povzročita ničkoliko travm?! Dajmo no. Kri je lahko kri, a to še ne pomeni, da imaš avtomatsko do vseh njih kar super odnos. Še manj da bi ga moral imet.

@rok-1

Podobno, vedno lahko računam na sestro in njeno družino, pa čeprav živi več kot 50 km proč.
Vidimo se vsaj 1x mesečno, slišimo bolj pogosto, če je treba, tudi večkrat na dan, kak teden smo skupaj na morju, njeni otroci so bili in so še vedno pri babici na počitnicah

Že dolgo nimamo stikov. Kot starejša sestra sem jo vedno morala vlačiti povsod s sabo. Jo čuvati. Sva 7 let razlike. Meni je šla na živce. Odnosa nikoli nisva popravili, ker nobena nima interesa. Mama se je nekaj časa trudila a je bilo prepozno. S prenašanjem odgovornosti čuvanja name, je zajebala že v samem začetku. Zdaj imam edinca, ker mu nisem želela narediti enako kot sta starša meni.

ubogi otrok. sam živeti s tako prifuknjeno materjo.

@sorojenstvo nikoli ne boš razumela, ker nimaš sorojencev.
Ne vidiš, kako je, ko bi mama, katera bi morala uživati v pokoju, pazi vnuke mojih sorojencev, jim kuha. Pridejo domov iz služb, se samo vsedejo k mizi in vstanejo.
Vse postori mama, ker je skrbna, oni pa izkoriščajo.
Ko pa ona kaj potrebuje, jih pa čaka eno leto, da bi ji kaj postorili. Pa ni tako samo pri nas, taka je navada v vasi. In njim je to normalno. In ne mi rečt, kako je to normalno? Ubogi mladi, ker hodijo na šiht.
Meni pa ni. Ker ji je načelo zdravje in to počne tudi, ko je bolna. Ko pa kaj rečeš, ker živim 500 km stran je pa zamera. Zato bodi raje tiho.
Kako se bodo tvoji otroci spoštovali, boš videla komaj, ko boš imela vnuke. In, Ko pridejo neveste.

z 10 let mlajšim bratom imam redke stike ,ker sva si totalno različna in imava čisto različne vrednote...jaz pri 60 in on pri 5o imava čisto različen lajf in različne poglede tko,da se vidima in slišiva samo če je kaka nujna situacija drugače ne in tako je že odkar imava vsak svojo družino .

@se strinjam
imam sestro dvojcico in to splooooh ni res...
od malega nama je slo obema na zivce, k so vsi pricakoval, da bova skupaj... v istem razredu pa bi mogle skup sedet... ja zakaj??? takoj ko sva lahko sva sli narazen vsaka na svojo solo... in pol se tisto primerjanje... ko sva si kot dan in noc karakterno ciiiiist... vsak od dvojčkov je sam svoja oseba, sam svoj clovek... tako navezovati jih na kogarkoli je bolno... ce kdo sam od njih hoce bit tako, njihova stvar, da pa okolica govori. da je apriori tako pa ni res

@sorojenstvo
Eno gledate samo čez svoje oči. Če se vi dobro razumete z brati, sestrami, to ne velja za vse. Isto kot za partnersko ne velja avtomatsko, da so harmonične veze. Jaz nimam stikov, že dolgo let ne, nič od nič stikov, pa mi ni niti malo žal. Ker z nekom, ki je sposoben tako dati nož v srce, hrbet, ne želim stikov. Tudi če je moja kri. Starši so zgodaj umrli, nimam več te povezave. Imam pa dobro povezavo z možem, svojo družino, otroci, ti so mi bolj pomembni kot odnos s sorojenci. Sama ne čutim krivde, če je nekdo prepričan v svojo verzijo, ki ni objektivna, jaz ne morem pomagati. Vsak pri sebi mora razščistiti stvari, nekateri se raje vržejo v namišljeni svet , kako so bili žrtve, čeprav niso bili. Ni problem dediščine, ker smo vsi enako dobili.

@sorojenstvo
Niso vedno za vse krivi starši, zakaj potem otroci istih staršev tako različno dojemajo starše, družino, eni bodo rekli, da so živeli v urejeni družini, drug sorojenec bo rekel, da je bilo grozno. Pa sta bila oba vzgajana enako, brez razlik, vsaj ne velikih. Vsak po svoje vidi, kakor želi, verjame. Pri nas si je sestra dobesedno izmislila zgodbo, kako je bila zatirana, pa ni bila prikrajšana za dediščino, odselila se je na svojo željo, potem so ji dali parcelo ki jo je prodala. Tudi jaz sem dobila še malenkost manjšo parcelo, kjer sem zgradila hišo in potem mi sestra očita, da sem dobila več. WTF? Očita da živim v hiši, da sem bogatasinja, ona pa ima le 60 mi stanovanja. Saj sem hišo sama zgradila z možem . Ona pa je stavbno parcelo prodala , za parcelo dobila denar , s kupnino odplačala kredit in potem očitala da je dobila najmanj ker ima ona le 60 mi stanovanja (v mestu ker na vasi med kmeti ni želela živeti), jaz pa imam hišo . Ob smrti staršev (ni bilo oporoke) sva si razdelili hišo staršev, jo prodali, razdelili prihranke, spet je govorila kako sem jo prikrajšala, da je bila zmeraj črna ovca. Ne moreš verjeti kako si ljudje ustvarijo zgodbe v glavi, da so žrtve. Žrtve česa? Za starše sem jaz skrbela , ker sem živela zraven, sem vso skrb pokasirala, jim skuhala, pomagala pospraviti, ona se je oglasila enkrat na pol leta, takrat je bilo najboljše dete na svetu, polno hvaljenja, kako je prijetna oseba. Ni jo zanimalo da starši rabijo pomoč, da ne zmorejo več pospravljati, ona je bila stran, vedno je imela neko delo. Zmeraj je predstavljala zgodbo kako sem jaz dobila več, kako sem bila priviligirana. Zato jo ne maram več videti, ker samo laže. Laze okolici, kako so jo starši maltretirali, zato jim ni pomagala ob starosti, pa ni res, pri nas ni bilo fizičnih zlorab, pretepa, hodili smo na morje, smo pa delali, ker smo imeli kmetijo in ubogo revico je skoraj zlomilo, ko je morala krompir pobirati.

Tudi midva z bratom , različen karakter, leta, ...jaz 50+, on 60+ ..po smrti staršev, .. in kjer je bila baza za srečevanja - pač zavoljo staršev , / si marsikaj prenašal / ...nisva več tako v stiku, vsak fura lajf s svojo familijo, voščimo si rojstne dneve in praznike, če je še kaj nujnega, da si pomagamo in to je to.. zakaj bi nekaj na silo, če si različen ...