Ne pripada. Pripadala bi ti v primeru, da bi dobila odpived iz poslovnih razlogov od delodajalca (npr.zaradi ukinitve delovnega mesta). Če sporazumno zapuščaš službo, to pomeni, da ne želiš več delati pri njih, zato odpravnine ni.
0
@nova služba pri sporazumni ni ne odpravnine, ne socialne pomoči. Upam, da te niso prisilili v to.
0
Za božičnico je problem iz xy razlogov, ti bi pa sporazumno še odpravnino. 😅
0
Zapomnite si že enkrat, če daš sam odpoved ali podpišeš tako imenovano sporazumno odpoved ti ne pripada odpravnina niti nadomestilo za brezposelnost na zavodu za zaposlovanje. Sicer ti lahko delodajalec ponudi nekaj denarja (na primer v znesku 2, 3 plač,...) če podpišeš t.i. sporazumno odpoved ampak to je to, potem si prepuščen samemu sebi, ne dobiš odpravnine niti na zavodu nadomestila za brezposelnost.
0
Nikoli ne podpisujte sporazumne odpovedi! NIKOLI! To je trik delodajalcev, da se vas znebijo brez odpravnine! Če vam zagrozijo da vas bodo kazensko preganjali in zato ponudijo sporazumno odpoved gre za navadno grožnjo! Najprej vam morajo škodo sodno dokazati!
NIKOLI NE PODPIŠI SPORAZUMNE ODPOVEDI!
NIKOLI NE PODPIŠI SPORAZUMNE ODPOVEDI!
0
@Nikoli
Edini bypass je da ti nakazejo dogovorjen znesek in potem podpišeš sporazumno. Zavoda seveda še vedno ni.. . Če mi izplačajo 2letno plačo takoj dam sporazumno po 20letih. Višek iz poslovnih razlogov ne morem biti ker je podjetje v rasti in zaposljuje.
Edini bypass je da ti nakazejo dogovorjen znesek in potem podpišeš sporazumno. Zavoda seveda še vedno ni.. . Če mi izplačajo 2letno plačo takoj dam sporazumno po 20letih. Višek iz poslovnih razlogov ne morem biti ker je podjetje v rasti in zaposljuje.
0
@Tako je
Delodajalci izkoriščajo strah in nadvlado delavca, ko te nenapovedano pokličejo v pisarno in ti povejo, da te bodo odpustili, pomolijo papir in večina cvikne in podpiše.
DELAVCI, NIČ NE PODPISUJETE DOKLER V MIRU NE PREBERETE KAJ PODPISUJETE IN SE POSVETUJETE Z ODVETNIKOM ZA DELOVNO PRAVO!!! Vzemite si vsaj 3 delovne dni časa! Ne morejo vas prisiliti v podpis!
Če se dogovorite o izplačilu ob sporazumni odpovedi, mora biti znesek naveden točno v tem sporazumnem dokumentu!
Delodajalci izkoriščajo strah in nadvlado delavca, ko te nenapovedano pokličejo v pisarno in ti povejo, da te bodo odpustili, pomolijo papir in večina cvikne in podpiše.
DELAVCI, NIČ NE PODPISUJETE DOKLER V MIRU NE PREBERETE KAJ PODPISUJETE IN SE POSVETUJETE Z ODVETNIKOM ZA DELOVNO PRAVO!!! Vzemite si vsaj 3 delovne dni časa! Ne morejo vas prisiliti v podpis!
Če se dogovorite o izplačilu ob sporazumni odpovedi, mora biti znesek naveden točno v tem sporazumnem dokumentu!
0
V primeru ''sporazumne'' odpovedi dobro preračunajte, če se vam splača podpisati, ker je včasih znesek, ki ga ponujajo (npr. 2, 3 mesečne plače), manjši, kot bi dobili v primeru odpravnine + nadomestilo za brezposelnost za xx mesecev- to je odvisno od delovne dobe. Poleg tega vam v času prejemanja nadomestila za brezposelnost obvezno zdravstveno zavarovanje krije zavod - saj včasih je bilo tako. Če vam v primeru nepodpisa ''sporazumne'' odpovedi grozijo z odpovedjo iz krivdnih razlogov pa nujno k odvetniku za delovno pravo.
0
@nova služba Eni ste pa res hecni.Kar odpravnino bi.Potem bi šla jaz recimo vsake par let sporazumno iz neke službice in bi vsakič lepo dobila odpravnino.In potem bi vsi to počeli vsake tri mesece...Odpravnina se dobi pred odhodom v penzijo in še v redkih primerih kdaj prej.V redkih, sem napisala....
0
V firmi kjer sem delala, podpises sporazumno in v zameno dobis nekaj odpravnine. Ne velik itak, ampak tko gres brez sitnosti. Je za delodajalca lazje
0
@Pri nas
Briga te kaj je za delodajalca lažje. Važen si ti delavec! Važno je kaj je dobro zate! In sporazumna odpoved nikoli ni dobra za delavca. Nikoli!
Briga te kaj je za delodajalca lažje. Važen si ti delavec! Važno je kaj je dobro zate! In sporazumna odpoved nikoli ni dobra za delavca. Nikoli!
0
Takšno vedenje na delovnem mestu je v Sloveniji prepovedano
Na delo bi morali hoditi brez strahu in ne s cmokom v grlu, a za mnoge je resničnost drugačna. Mobing, prikrito psihično nasilje na delovnem mestu, še vedno prepogosto ostaja spregledan. Preverite, kako ga prepoznati, ukrepati in se zaščititi.
V službo bi morali hoditi mirni, z občutkom varnosti in pripadnosti. A za marsikoga delovno okolje pomeni vir stresa, poniževanja in občutka nemoči.
O trpinčenju na delovnem mestu, t.i. mobingu, se v zadnjih letih govori vse več, vendar ga kljub temu mnogi še vedno ne prepoznajo in pa ga ne znajo ustaviti.
Kaj pravzaprav je mobing?
Mobing ni konflikt, nesoglasje ali stroga kritika, ampak gre za sistematično, ponavljajoče se psihično nasilje na delovnem mestu, usmerjeno proti posamezniku z namenom, da se ga prizadene, osramoti, izloči iz kolektiva ali celo prisili k odhodu.
Mobing se pogosto začne z drobnimi pripombami in zbadljivkami, katere je sprva lahko prezreti. Takšno vedenje se navadno nadaljuje in le še stopnjuje z izključevanjem iz pogovorov, neprestano kritiko ali ignoriranjem. Primeri mobinga so raznoliki od stalnega poniževanja pred sodelavci, širjenja govoric, izolacije iz kolektiva, odvzema pomembnih nalog do kričanja, grožnje in onemogočenega napredovanja ali dela.
Ko mobing postane del vsakdana, lahko začne povzročati resne posledice, ne samo na samozavesti posameznika, ampak tudi na njegovem duševnem in fizičnem zdravju.
Kako mobing prepoznati pri sebi?
Velikokrat ljudje dolgo časa niti ne prepoznajo, da so tudi sami žrtve mobinga, saj se ta kopiči in stopnjuje postopoma. Pogosto žrtve začnejo dvomiti in krivdo obračati nase. Pojavljajo se misli kot so: 'morda res ne delam dovolj dobro', mogoče sem preobčutljiv/a' ali pa 'saj ne misli tako slabo'.
Znaki, da ste morda tudi sami žrtev mobinga:
- se v službo odpravljate s tesnobo ali strahom,
- pogosto doživljate ponižanja ali izključevanje,
- izgubljate samozavest in se počutite nemočne,
- imate občutek, da nikoli niste dovolj dobri,
- imate fizične simptome kot so nespečnost, glavoboli, slabosti, bolečine v želodcu, razbijanje srce, ki so povezane z mislijo/odhodom v službo.
Ti simptomi niso znaki šibkosti, ampak so opozorilo, da nekaj ni v redu.
Zakonska zaščita, vendar le če ukrepamo
V Sloveniji Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) prepoveduje kakršnokoli obliko mobinga na delovnem mestu. Delodajalec je dolžan zagotoviti varno in spoštljivo delovno okolje, ter ukrepati, če prejme pritožbo o neprimernem ravnanju. Vendar zakon sam po sebi ne zadošča, ključno je, da žrtev zbere dokaze in poišče ustrezno podporo.
Zaposlen se lahko zaščiti tako, da natančno beleži dogajanje (zapiše datume, izjave, priče), se pisno pritoži oz. opozori delodajalca, če se situacija ne izboljša pa se lahko obrne na inšpektorat za delo ali po potrebi na sodišče.
Kako se zaščititi in ohraniti sebe
Največkrat pri mobingu ni najbolj boleč občutek nemoči, ampak izolacija. Žrtve trpinčenja pogosto ostanejo same, ker se bojijo naglas spregovoriti ali pa ker jim sodelavci obrnejo hrbet. Ključno je, da v takšnih situacijah ne ostanemo tiho, ampak poiščemo podporo pri osebi, ki ji zaupamo ali pa se obrnemo po psihološko pomoč.
Pomembno je, da se zavedamo, da spoštovanje ni stvar izbire, ampak pravica. Ne opravičujte slabega vedenja drugih, postavljajte jasne meje, ter poskrbite za svoje duševno zdravje preko pogovora, gibanja in počitka. Če je mogoče, poiščite vir pomoči, lahko je to HR služba, sindikat, terapevt ali pravno svetovanje.
Prepoznati. Ukrepati. Zaščititi sebe.
Mobing ne smemo sprejeti kot nekaj normalnega in ni 'del kulture podjetja'. Vsak človek ima pravico do spoštovanja in varnega delovnega okolja. Ključno je, da mobing znamo prepoznati in vemo kako ukrepati.
Če vas delodajalec neupravičeno odpusti, zniža plačo, je ne izplača, ne plača regresa ali prispevkov, ali pa ste žrtev mobinga, imate pravico do zaščite.
https://cekin.si/zaposlitev/kako-prepoznati-mobing-v-sluzbi-in-se-zascititi.html
Na delo bi morali hoditi brez strahu in ne s cmokom v grlu, a za mnoge je resničnost drugačna. Mobing, prikrito psihično nasilje na delovnem mestu, še vedno prepogosto ostaja spregledan. Preverite, kako ga prepoznati, ukrepati in se zaščititi.
V službo bi morali hoditi mirni, z občutkom varnosti in pripadnosti. A za marsikoga delovno okolje pomeni vir stresa, poniževanja in občutka nemoči.
O trpinčenju na delovnem mestu, t.i. mobingu, se v zadnjih letih govori vse več, vendar ga kljub temu mnogi še vedno ne prepoznajo in pa ga ne znajo ustaviti.
Kaj pravzaprav je mobing?
Mobing ni konflikt, nesoglasje ali stroga kritika, ampak gre za sistematično, ponavljajoče se psihično nasilje na delovnem mestu, usmerjeno proti posamezniku z namenom, da se ga prizadene, osramoti, izloči iz kolektiva ali celo prisili k odhodu.
Mobing se pogosto začne z drobnimi pripombami in zbadljivkami, katere je sprva lahko prezreti. Takšno vedenje se navadno nadaljuje in le še stopnjuje z izključevanjem iz pogovorov, neprestano kritiko ali ignoriranjem. Primeri mobinga so raznoliki od stalnega poniževanja pred sodelavci, širjenja govoric, izolacije iz kolektiva, odvzema pomembnih nalog do kričanja, grožnje in onemogočenega napredovanja ali dela.
Ko mobing postane del vsakdana, lahko začne povzročati resne posledice, ne samo na samozavesti posameznika, ampak tudi na njegovem duševnem in fizičnem zdravju.
Kako mobing prepoznati pri sebi?
Velikokrat ljudje dolgo časa niti ne prepoznajo, da so tudi sami žrtve mobinga, saj se ta kopiči in stopnjuje postopoma. Pogosto žrtve začnejo dvomiti in krivdo obračati nase. Pojavljajo se misli kot so: 'morda res ne delam dovolj dobro', mogoče sem preobčutljiv/a' ali pa 'saj ne misli tako slabo'.
Znaki, da ste morda tudi sami žrtev mobinga:
- se v službo odpravljate s tesnobo ali strahom,
- pogosto doživljate ponižanja ali izključevanje,
- izgubljate samozavest in se počutite nemočne,
- imate občutek, da nikoli niste dovolj dobri,
- imate fizične simptome kot so nespečnost, glavoboli, slabosti, bolečine v želodcu, razbijanje srce, ki so povezane z mislijo/odhodom v službo.
Ti simptomi niso znaki šibkosti, ampak so opozorilo, da nekaj ni v redu.
Zakonska zaščita, vendar le če ukrepamo
V Sloveniji Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) prepoveduje kakršnokoli obliko mobinga na delovnem mestu. Delodajalec je dolžan zagotoviti varno in spoštljivo delovno okolje, ter ukrepati, če prejme pritožbo o neprimernem ravnanju. Vendar zakon sam po sebi ne zadošča, ključno je, da žrtev zbere dokaze in poišče ustrezno podporo.
Zaposlen se lahko zaščiti tako, da natančno beleži dogajanje (zapiše datume, izjave, priče), se pisno pritoži oz. opozori delodajalca, če se situacija ne izboljša pa se lahko obrne na inšpektorat za delo ali po potrebi na sodišče.
Kako se zaščititi in ohraniti sebe
Največkrat pri mobingu ni najbolj boleč občutek nemoči, ampak izolacija. Žrtve trpinčenja pogosto ostanejo same, ker se bojijo naglas spregovoriti ali pa ker jim sodelavci obrnejo hrbet. Ključno je, da v takšnih situacijah ne ostanemo tiho, ampak poiščemo podporo pri osebi, ki ji zaupamo ali pa se obrnemo po psihološko pomoč.
Pomembno je, da se zavedamo, da spoštovanje ni stvar izbire, ampak pravica. Ne opravičujte slabega vedenja drugih, postavljajte jasne meje, ter poskrbite za svoje duševno zdravje preko pogovora, gibanja in počitka. Če je mogoče, poiščite vir pomoči, lahko je to HR služba, sindikat, terapevt ali pravno svetovanje.
Prepoznati. Ukrepati. Zaščititi sebe.
Mobing ne smemo sprejeti kot nekaj normalnega in ni 'del kulture podjetja'. Vsak človek ima pravico do spoštovanja in varnega delovnega okolja. Ključno je, da mobing znamo prepoznati in vemo kako ukrepati.
Če vas delodajalec neupravičeno odpusti, zniža plačo, je ne izplača, ne plača regresa ali prispevkov, ali pa ste žrtev mobinga, imate pravico do zaščite.
https://cekin.si/zaposlitev/kako-prepoznati-mobing-v-sluzbi-in-se-zascititi.html
0
Za vsako leto pri firmi ti pripada jurja. Torej 15let 15 jurčkov. Če ti ne izplačajo jih toži.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
23.10.2025 ob 0:12