Pri tej knjigi mi je ostalo v spominu, da so imeli moški kar zraven postelje nojšč (nožiček) in si postrugali dol z uda umazanijo preden so skočili v posteljo na ženo. Še tega ne bi naredili, če jih ne bi motilo ker ne bi potem gladko drselo.
0
Micka npr. 22.11.2015 ob 10:02
Avtor: bivši motorist
Pri tej knjigi mi je ostalo v spominu, da so imeli moški kar zraven postelje nojšč (nožiček) in si postrugali dol z uda umazanijo preden so skočili v posteljo na ženo. Še tega ne bi naredili, če jih ne bi motilo ker ne bi potem gladko drselo.
Knjiga nam da vpogled v vsakdanje življenje ne tako dolgo nazaj. Recimo
Tudi odnos do otrok je bil včasih drugačen. Pri petih letih so šli otroci služit. Dogajalo se je, da očetje sploh niso poznali imen vseh svojih otrok. Če se je kdo poškodoval, so se vdali v usodo in ponižno čakali, ali bo umrl ali preživel. Če je močan, bo obstal, če ni, bo "crknil", so imeli navado reči. Tudi moj ded je menda nekoč dejal, pa kaj potem, če otrok umre, bom pa novega naredil. Če je bil fant, so se še malo zavzeli, z dekleti pa so bili tako ali tako sami stroški.
0
normalno 22.11.2015 ob 10:36
Avtor: Micka npr.
Avtor: bivši motorist
Pri tej knjigi mi je ostalo v spominu, da so imeli moški kar zraven postelje nojšč (nožiček) in si postrugali dol z uda umazanijo preden so skočili v posteljo na ženo. Še tega ne bi naredili, če jih ne bi motilo ker ne bi potem gladko drselo.
Knjiga nam da vpogled v vsakdanje življenje ne tako dolgo nazaj. Recimo
Tudi odnos do otrok je bil včasih drugačen. Pri petih letih so šli otroci služit. Dogajalo se je, da očetje sploh niso poznali imen vseh svojih otrok. Če se je kdo poškodoval, so se vdali v usodo in ponižno čakali, ali bo umrl ali preživel. Če je močan, bo obstal, če ni, bo "crknil", so imeli navado reči. Tudi moj ded je menda nekoč dejal, pa kaj potem, če otrok umre, bom pa novega naredil. Če je bil fant, so se še malo zavzeli, z dekleti pa so bili tako ali tako sami stroški.
Preživeli so močni odporni in delovni, maminih pezdetkov ni bilo, ker jih tudi vzgajali niso tako kot danes, pri 12,13 letih so šli v svet s trebuhom za kruhom, danes sonček do 18 leta ne sme zapustiti domačega dvorišča, od 18 do 30 pa gre lahko ven samo v spremstvu staršev.
Če se je kdo poškodoval, so se vdali v usodo in ponižno čakali, ali bo umrl ali preživel. Če je močan, bo obstal, če ni, bo "crknil", so imeli navado reči. Tudi moj ded je menda nekoč dejal, pa kaj potem, če otrok umre, bom pa novega naredil. Če je bil fant, so se še malo zavzeli, z dekleti pa so bili tako ali tako sami stroški.
Celo z dojenčki/novorojenčki so tako delali. Zibka naj bi imela spodaj luknje, da je urin odtekal, otrok je bil pa moker in to celo sredi zime, ko je tudi notri zmrzovalo. Ta močni so preživeli....
Moja praprababica je imela 18 otrok, 6 jih je umrlo v prvih treh letih.
0
kaj pa oni 22.11.2015 ob 11:20
Micka, kako pa je oz. jr bilo s tem pri muslimanih? Ti si na tekočem s tem. To nas bolj zanima. O Slovencih vemo, smo že dosti brali.
0
Micka npr. 22.11.2015 ob 11:48
Avtor: kaj pa oni
Micka, kako pa je oz. jr bilo s tem pri muslimanih? Ti si na tekočem s tem. To nas bolj zanima. O Slovencih vemo, smo že dosti brali.
Torej lahko predlagaš še kakšno branje na to temo? Bi me namreč zelo zanimalo. Hvala.
22.11.2015 ob 9:50
Prvi del intervjuja z Mileno Miklavčič.
http://www.siol.net/trendi/intimno/partnerstvo/2015/11/intervju_s_pisateljico_in_publicistko_mileno_miklavcic_1del.aspx http://www.siol.net/trendi/intimno/partnerstvo/2015/11/intervju_s_pisateljico_in_publicistko_mileno_miklavcic_1del.aspx