V tej vojni je prišlo do spopada Španije, velikega dela Evrope in severnega dela Amerike.
Na eni strani so bile Španija, Francija in Bavarska.
Na drugi strani so bile Anglija, Združene Holandske province, Portugalska in Savojci.
Že pred smrtjo španskega kralja so potekala med Francijo in Anglijo pogajanja, kdo bo dobil po smrti španske dežele, dasi je nasledstvo pripadalo avstrijskim Habsburžanom.
Ludovik XIV. je spletkaril na španskem dvoru in z Angleži, da je španski kralj v oporoki za naslednika postavil Filipa, ki je bil vnuk francoskega kralja.
Umrl je španski kralj Karel II. Španski, ki je bil zadnji predstavnik španske dinastije Habsburg.
Takrat je bil španski imperij največji na svetu.
Vse vladarske družine v Evropi so bile v sorodu z umrlim, zato so bili vsi prepričani, da imajo pravico do nasledstva.
To je bil glavni vzrok za začetek španske nasledstvene vojne.
Vojno bi preprečili, če bi Ludovik španske dežele v Italiji in Belgiji prepustil avstrijskim Habsburžanom.
Francoske čete so takoj zasedle špansko dediščino.
Cesar Leopold I. je zgrabil za orožje, da varuje pravice svoje rodbine.
Pridružile so se mu evropske pomorske velevlasti, Angleška in Holandska, da varujejo svojo trgovino in preprečijo premoč Francoske.
Vnela se je svetovna vojna za špansko nasledstvo.
Vojna je bila na bojiščih
v južni Nemčiji,
na Tirolskem,
ob dolnjem Renu,
ob belgijsko – francoski meji,
v severni Italiji,
v južni Italiji,
v severni Franciji,
v Španiji,
v amerikanskih kolonijah,
na suhem in na morju.
V vojni je sodeloval tudi naš polk, ki je ob začetku vojne še ostal z dvema bataljonoma z 1842 možmi v svoji garniziji v Konštancu.
Vrhovni poveljnik cesarskih čet v Nemčiji je bil mejni grof Ludovik Badenski.
Prvo leto radi zakasnelega nastopa cesarskih čet v Nemčiji je bilo brez bojev.
Cesarski poveljnik je začel oblegati francosko utrdbo Landau v Renski palatinski grofiji.
Tu je sodeloval tudi polk.
Večkratni naskoki in prodiranje po rovih so prisilili francosko posadko, da se je 9. septembra 1702 udala.
Francozi so prekoračili Ren in s premočjo napadli cesarsko vojsko h kateri je medtem dospel Ludovik Badenski.
Začela se je bitka pri Friedlingenu.
Zaradi francoske premoči je poveljnik ukazal umik.
Ker je cesarski pehoti zmanjkalo smodnika, je ta z bajoneti naskočila sovražnika.
V prvih vrstah polka je stal Fürstenberg in navduševal svoje vojake.
Zadeli sta ga krogli.
Ena v glavo in druga pod ramenom v prsa.
Tako je padel junak na čelu svojega polka.
V srditem boju moža z možem so potisnili Francoze nazaj proti Renu.
Ludovik Badenski se je umaknil nazaj proti vzhodu.
Polk je imel zelo velike izgube in je po boju polk prišel z enim bataljonom v Freiburg, z drugim pa v Konštanc.
Odslej je bila cesarska vojska na Nemškem v obrambi do leta 1704.
Na Tirolsko je udaril bavarski vojvoda in osvojil Inomost.
Tirolski kmetje, katerim so Bavarci naložili velik vojni davek, so se uprli.
1. JULIJ 1703
Oddelek Bavarcev in Francozov iz Landecka je marširal po Inski dolini.
Jezni kmetje so pripravili v ozki dolini zasedo.
Od vseh strani so valili kamenje na 400 mož in oddelek skoro uničili.
Okoli poldneva je primarširala stotnija polka iz Vorarlberškega.
Stotniji so se kmetje pridružili.
Oskrbnik Martin Andrej Sterzinger je sklical v okoliških krajih rojake za boj proti tujcem.
Vse čete so poskusile še pred sovražnikom zasesti sotesko pri Ehrenbergu ob bavarsko – tirolski meji.
Sovražnik jih je prehitel.
Kmetje in stotnija polka so se vrnili.
V bitki pri Höchstädtu ob Donavi na Bavarskem sta princ Evgen in angleški poveljnik Marlborough premagala Francoze.
Po tem so cesarski unovič udarili čez Ren in zavzeli utrdbo Landau.
Obleganja sta se udeležila oba bataljona polka.
Polk je prvi na čolnih preplovil Gardsko jezero in napravil zvezo z oddelki, ki so se nahajali na zahodni strani jezera.
Princ Evgen je prodiral proti reki Addi in poizkusil pri Cassano prehod čez njo.
Ob vročem popoldanskem solncu se je bil krvav boj.
Ne da se popisati,
kako grozovito in neprestano se je od vseh strani streljalo.
Toda to streljanje ni bilo tako silno in veliko,
kakor se je hrabro borila cela cesarska in zvezna armada od polkovnika do prostaka.
Od pehote so celi bataljoni poskakali v kanal in so ga v očigled grozovitemu streljanju sovražnika prebredli do vratu v vodi.
Nato so naskočili in pregnali sovražnika,
če tudi so imeli mokre puške in strelivo.
Kljub temu princ Evgen ni mogel premagati sovražnika.
Bitka pri Cassano je bila neodločena.
Na bojnem polju so umrli 104 možje, 130 je bilo ranjenih.
Polkovni imejitelj general Würtemberg je bil ranjen.
Za hrabrost so ga povišali za podmaršala.
Vojski je vsega primanjkovalo, zato je princ Evgen odšel na Dunaj in priskrbel rekrute, denar in oskrbo.
V prvi vrsti je bil naš polk.
Bataljon je bil od bataljona oddaljen 30 korakov, vmes pa je bilo topništvo.
300 korakov za prvo vrsto je bila druga vrsta.
Ob 9.00 se je začel napad.
Treba je bilo prebiti sovražnikovo središče in priti do turinskega obzidja.
Že so cesarske zastave zavihrale na obzidju, ko požene sovražni ogenj središče nazaj.
Princ Evgen ponovno napade in sovražno središče je predrto.
Turin je prost.
Sovražnik je v odločilni bitki poražen in njegov tabor postane plen cesarske vojske.
Princ Evgen je udaril za Francozi ob morju proti Tulonu.
Naš polk je bil pri prednjih četah v julijevi vročini.
Vendar je imel princ Evgen premajhno vojsko za obleganje utrdbe Tulona, zato je avgusta ukazal povratek v Italijo.
Na italijanskem bojišču v naslednjih letih ni bilo bojev s Francozi.
Cesarska vojska je imela samo male praske s francoskimi zavezniki v Italiji, kjer je polk tudi sodeloval.
Princ Evgen je kmalu zapustil Italijo, ker je bil odločilni boj ob belgijsko – francoski meji.
Leta 1709 in 1711 so poskusili prodreti čez Alpe na Francosko, vendar brez uspeha.
V Italiji so zelo bolehali nemški vojaki, ki niso bili navajeni na vroče podnebje.
Cesar Karol VI. je sklenil mir v Rastadtu.
Avstrija je dobila v Italiji Neapolitansko, Sardinijo in Milan ter Belgijo.
Po končani španski vojni je polk odšel iz Italije skozi Koroško in Štajersko na Ogrsko, kjer je pomagal popravljati utrdbe.
Glavni del polka je bil v Budi, 5 kompanij pa v Segedinu.
16.09.2017 ob 9:06
Na eni strani so bile Španija, Francija in Bavarska.
Na drugi strani so bile Anglija, Združene Holandske province, Portugalska in Savojci.
Že pred smrtjo španskega kralja so potekala med Francijo in Anglijo pogajanja, kdo bo dobil po smrti španske dežele, dasi je nasledstvo pripadalo avstrijskim Habsburžanom.
Ludovik XIV. je spletkaril na španskem dvoru in z Angleži, da je španski kralj v oporoki za naslednika postavil Filipa, ki je bil vnuk francoskega kralja.