❔ Sobotainfo.com - so to sploh slovenci?

Pač pišejo v narečju, saj gre za Prekmurce in njihovo spletno stran. Tako kot je tebi čudna prekmurščina, je Prekmurcem čudna "ljubljanščina".
Pa verjel/verjela ali ne, imamo vsako leto tudi zlate maturante. Ti sicer teh komentarjev ne pišejo. Zdaj si pa še enkrat preberi svoj zapis. V njem je kar nekaj grobih pravopisnih napak. Aja, tebi je dovoljeno na forumu pisati "po domače".

Panonska slovenščina se je s prekmurskim knjižni jezikom tudi formalnoosamosvojila od t. i. panonskih slovanskih govorov, med katerimi je do za - četka 18. stoletja le kajkavščina ohranjala status knjižnega jezika, medtem kose vzhodnoslovenski jezik do takrat ni mogel potrditi v prekmurski cerkvi,kjer so maševali duhovniki, šolani v Zagrebu in Varaždinu in so pri obredihuporabljali kajkavski jezik in kajkavske lekcionarje, npr. Krajačevićeve evangelije (1615). Slovenci v Prekmurju niso izgubili svojega jezikovnega čuta,le panonska kajkavščina jim je bila bližja kot osrednjeslovenski knjižni jezik Dalmatinove Bibliji, temelječ na tradiciji t. i. alpske slovenščine. Prekmurski knjižni jezik (t. i.čisti ali stari slovenski jezik ) se je v 18. stoletjuob sorodni kajkavščini (t. i. slovenski jezik ) oblikoval kot nadnarečna tvorba(podobno kot osrednjeslovenski knjižni jezik 16. stoletja) ravenskega in goričkega govora; dolinske glasoslovne značilnosti so začele prodirati šele na prelomu 19. in 20. stoletja, ko je prekmurski jezik že začel prehajati v narečne okvire. Jezikovna podoba prekmurskega knjižnega jezika je bila zavestno ar haizirana, tj. predvsem v besedju nanašajoča se na stare slovanske besede, vskladnji in oblikoslovju pa prav tako upoštevajoča nekatere izvirne rešitve izslovanskega panonskega prostora. Tako zasnovan knjižni jezik se je po protestantih (npr. Bakoš, Barla) potrdil v katoliških tiskih Mikloša Küzmiča, ki so jezikovno zaznamovali ter standardizirali podobo knjižne prekmurščine in jo uzaveščali med ljudmi z zelo razširjenimi in branimi knjigami, med katerimiso bili npr. Szveti evangyeliomi (1780)...ali največkrat ponatisnjena Kniga molit-vena (1782), višek pa je dosegel v narodno-prebudnem delu Jožefa Košiča, ki je, npr. v delih Zobrisan Szloven i Slovenka med Mürov i Rabov (1845–48) aliZgodbe vogerszkoga kralesztva (1848), po Miklošu Küzmiču dosegel najvišjo stopnjo omikanosti prekmurskega jezika in ga izrazno ter slogovno povsem približal literarni zvrsti. " https://www.academia.edu/4154564/Nastanek_in_razvoj_prekmurskega_knji%C5%BEnega_jezika https://www.academia.edu/4154564/Nastanek_in_razvoj_prekmurskega_knji%C5%BEnega_jezika

Zrelo je žito (Prekmurje) Ljudska Zrelo je žito, je žuta slama. Žalostna dekle, kaj nemaš lüboga. Le sedi le sedi, Lastvika ti, Nasloni se, lüba, na moj pleča ti. Zrelo je žito., je žuta slama, Zrelo je zelče, je žuto lišče. Zrela je pšenica, žuta je slama, zrela je pšenica, žuta je slama.

Niso nic prizadeti. Imajo pac svoje narecje, ki je resnicno zelo drugacno od osrednjeslovenskega in nam skoraj nerazumljivo.

Ko sem bila v Ljutomerju v trgovini, so ljudje govorii skoraj tako, kot bi bili kje na Hrvaskem.

Vendar sem tudi poznala dva zelo stara Prekmurca z one strani Mure, oba ze pokojna, ki sta govorila tisto pravo staro prekmurscino in ni bilo prav nic podoblo skoraj hrvascini v ljutomerski trgovini. Veliko u: jev,dosti besed drugacnih in na zacetku meni popolnoma nerazumljivo, vendar sem se pocasi naucila razumeti vecino povedanega. Njun govor se mi je zdel kot slovenscina z madzarsko izgovorjavo, ceprav nista uporabljala madzarskih besed.

Prekmurci so se danes kulturno oddaljeni od ostale Slovenije, kar pri 1 mostu cez Muro ni prav nic cudnega. Zato je logicno, da govorijo zelo drugace.

Ljutomer je na Štajerskem, natančneje v Prlekiji in tam govorijo prleško. Prekmurščina in prleščina sta obe v panonski narečni skupini in sta si za nas domačine zelo različni. Panonska narečna skupina ima štiri narečja: prekmursko, prleško, haloško in slovenskogoriško. Vsako tako narečje ima še podnarečja. Npr. ima prekmurščina goričansko (goričko), porabsko,ravensko, dolinsko in soboško narečje. Na osnovi panonske narečne skupine se je razvila prekmurska knjižna norma. https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_nare%C4%8Dja https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_nare%C4%8Dja

Še malo branja (če koga zanima) http://www.pomurec.com/vsebina/20652/Dr._Marko_Jesensek:_Prekmurscina_vec_kot_le_narecje http://www.pomurec.com/vsebina/20652/Dr._Marko_Jesensek:_Prekmurscina_vec_kot_le_narecje http://www.pomurec.com/vsebina/3419/Mojca_Horvat_Prekmurscina_je_veliko_pomembnejsa_kot_si_predstavljamo http://www.pomurec.com/vsebina/3419/Mojca_Horvat_Prekmurscina_je_veliko_pomembnejsa_kot_si_predstavljamo