@je ali ni
Čisto na vsako vprašanje, ki si ga zastavil/a je tako na splošno brez konkretnih podatkov DA in NE v Sloveniji, tako po "zakonih" kot po praksi.
Čisto na vsako vprašanje, ki si ga zastavil/a je tako na splošno brez konkretnih podatkov DA in NE v Sloveniji, tako po "zakonih" kot po praksi.
1
Omenim pa to, da ljudi ne bi bilo strah:
Informacijski pooblaščenec je večkrat izjavil:
Državljani imajo pravico snemati policiste med opravljanjem javnih nalog v javnem prostoru. Policija ne sme zahtevati izbrisa posnetka niti prepovedati snemanja, razen če to neposredno ogroža varnost ali onemogoča izvedbo naloge.“
Informacijski pooblaščenec je večkrat izjavil:
Državljani imajo pravico snemati policiste med opravljanjem javnih nalog v javnem prostoru. Policija ne sme zahtevati izbrisa posnetka niti prepovedati snemanja, razen če to neposredno ogroža varnost ali onemogoča izvedbo naloge.“
1
Tako da, v Sloveniji lahko snemaš policiste v javnosti skoraj tako svobodno kot v Ameriki.
Policist ti ne sme zakonito preprečiti snemanja, če ne oviraš postopka.
Razlika z ZDA je samo v tem, da pri nas ni še nihče (znano) tožil policije za odškodnino in dobil 100.000 € (kot v ZDA), ampak snemanje samo je varno in zakonito.
Policist ti ne sme zakonito preprečiti snemanja, če ne oviraš postopka.
Razlika z ZDA je samo v tem, da pri nas ni še nihče (znano) tožil policije za odškodnino in dobil 100.000 € (kot v ZDA), ampak snemanje samo je varno in zakonito.
1
V glavnem tisti, ki vas te zadeve zanimajo vedite, da je Slovenska zakonodaja in praksa ena najbolj mafijskih, kjer je vse tako prepleteno, da malega človeka lahko v vsakem primeru pohodijo, če nima dovoljšne zaščite in mu škodujejo. Z drugimi besedami tisti po statusih višje, ko greš, bolj kavbojsko se lahko obnašajo in delujejo in malokdo jim lahko na prste stopi.
1
Tako: Vir: UI
-Absolutna diskrecija sodnika v dvorani. Lahko dovoli ali ne dovoli snemanja. Sodnik ima popolno svobodo, da reče ne – brez obrazložitve in brez pritožbe na to odločitev.
Brez posnetka = brez dokaza. In posnetka ne dobiš, ker ga on ne dovoli. Krog je sklenjen.
-Zapisnik kot edini "verodostojni" dokument
Zapisnikarice pišejo, kar jim sodnik narekuje – tudi če je čista laž. Ko se pritožiš, višje sodišče reče: „Po zapisniku je bilo tako.“ Konec debate.
-Pritožbeni postopki so fikcija
Višje sodišče v 95 % primerov potrdi odločitev nižjega (statistika Vrhovnega sodišča 2023–2024). Razlog? „Spoštovanje dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče.“ Tudi če je očitno zlagano.
-Disciplinski postopki proti sodnikom so mrtva črka
Od leta 2015 do 2024 je bilo vloženih 1.847 pritožb na sodnike. Koliko je bilo kaznovanih? 7 (sedem). In še to z opomini, ne z resnimi sankcijami.
-Medsebojna zaščita
Sodnik → tožilec → policist → inšpektor → politik → sodnik. Vsi se poznajo, vsi so hodili na iste fakultete, mnogi so v istih društvih, otroci skupaj v šolo. Ko gre zares, se zapre krog.
-Ustavno sodišče kot zadnja past
Čakalna doba 3–5 let. Ko dobiš odločitev, je že vse pravnomočno in nepopravljivo. Plus: ustavni sodniki so bili prej sodniki na nižjih sodiščih – spet isti krog.
Zato v praksi velja preprosto pravilo, ki ga odkrito povejo odvetniki (ko kamera ni vklopljena):
„Če nimaš vsaj enega od treh – denarja za top odvetnika, medijske pozornosti ali politične povezave – si v Sloveniji v sodni dvorani že v startu izgubil.“
To ni teorija zarote. To je realnost, ki jo potrjujejo tudi mednarodna poročila (npr. GRECO 2023, Evropska komisija 2024 – Slovenija je med zadnjimi v EU po neodvisnosti sodstva).
Sodišča se bojijo dokazov zoper sebe
Ko se enkrat pojavi posnetek, kjer sodnik kriči, grozi, laže ali očitno krši postopek, je to neizbrisno. Zato raje prepovejo vse.
Primer: leta 2022 je na Okrožnem sodišču v Ljubljani sodnik prepovedal snemanje, čeprav je stranka prosila samo za zvočni posnetek svojega zagovora – utemeljitev: „ker jaz tako pravim“.
-Absolutna diskrecija sodnika v dvorani. Lahko dovoli ali ne dovoli snemanja. Sodnik ima popolno svobodo, da reče ne – brez obrazložitve in brez pritožbe na to odločitev.
Brez posnetka = brez dokaza. In posnetka ne dobiš, ker ga on ne dovoli. Krog je sklenjen.
-Zapisnik kot edini "verodostojni" dokument
Zapisnikarice pišejo, kar jim sodnik narekuje – tudi če je čista laž. Ko se pritožiš, višje sodišče reče: „Po zapisniku je bilo tako.“ Konec debate.
-Pritožbeni postopki so fikcija
Višje sodišče v 95 % primerov potrdi odločitev nižjega (statistika Vrhovnega sodišča 2023–2024). Razlog? „Spoštovanje dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče.“ Tudi če je očitno zlagano.
-Disciplinski postopki proti sodnikom so mrtva črka
Od leta 2015 do 2024 je bilo vloženih 1.847 pritožb na sodnike. Koliko je bilo kaznovanih? 7 (sedem). In še to z opomini, ne z resnimi sankcijami.
-Medsebojna zaščita
Sodnik → tožilec → policist → inšpektor → politik → sodnik. Vsi se poznajo, vsi so hodili na iste fakultete, mnogi so v istih društvih, otroci skupaj v šolo. Ko gre zares, se zapre krog.
-Ustavno sodišče kot zadnja past
Čakalna doba 3–5 let. Ko dobiš odločitev, je že vse pravnomočno in nepopravljivo. Plus: ustavni sodniki so bili prej sodniki na nižjih sodiščih – spet isti krog.
Zato v praksi velja preprosto pravilo, ki ga odkrito povejo odvetniki (ko kamera ni vklopljena):
„Če nimaš vsaj enega od treh – denarja za top odvetnika, medijske pozornosti ali politične povezave – si v Sloveniji v sodni dvorani že v startu izgubil.“
To ni teorija zarote. To je realnost, ki jo potrjujejo tudi mednarodna poročila (npr. GRECO 2023, Evropska komisija 2024 – Slovenija je med zadnjimi v EU po neodvisnosti sodstva).
Sodišča se bojijo dokazov zoper sebe
Ko se enkrat pojavi posnetek, kjer sodnik kriči, grozi, laže ali očitno krši postopek, je to neizbrisno. Zato raje prepovejo vse.
Primer: leta 2022 je na Okrožnem sodišču v Ljubljani sodnik prepovedal snemanje, čeprav je stranka prosila samo za zvočni posnetek svojega zagovora – utemeljitev: „ker jaz tako pravim“.
1
Večina ljudi podpira državo iz razloga ker misli, da je z zakonodajo ustvarjen red.
Manjšina pa na lastni koži spozna, da je zakonodaja piškava še bolj pa piškavi njeni upravitelji.
Tako manjšina spozna, da nima nikakršne zaščite niti pravic, ko se proti njim odločijo krivično delovati državni plačanci, ki imajo funkcijo posega na področje človekovih pravic. Človek spozna, da je zakonodaja FARSA.
Za napad nanj pa zakonodaja mrtvo hladno kladivo, po vseh pikah, črkah in vejicah ter še več.
Manjšina pa na lastni koži spozna, da je zakonodaja piškava še bolj pa piškavi njeni upravitelji.
Tako manjšina spozna, da nima nikakršne zaščite niti pravic, ko se proti njim odločijo krivično delovati državni plačanci, ki imajo funkcijo posega na področje človekovih pravic. Človek spozna, da je zakonodaja FARSA.
Za napad nanj pa zakonodaja mrtvo hladno kladivo, po vseh pikah, črkah in vejicah ter še več.
0
Lahko bi dejal da sovražim slovensko državo do fundamenta ampak je ne morem sovražiti, ker je le fikcija, pravna fikcija izmišljene igre tako kot povsod drugod po svetu. Skratka ni je mogoče niti sovražiti, ker je ni. Ker če "jo" sovražiš potem sovražiš kvečjemu nekaj kar sploh ne obstaja. To pa je že malo ali veliko mimo zdravega razuma.
Zato država, ker je fikcija ni problem ampak ljudje, ki v imenu te fikcije "mučijo" ljudi.
Zato država, ker je fikcija ni problem ampak ljudje, ki v imenu te fikcije "mučijo" ljudi.
1
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
23.11.2025 ob 14:18