Nakupujemo v trgovinah, zbiramo stvari, nihče pa ničesar ne odnese s seboj, obremenjujemo se s problemi. Pride pa dan, lahko je to jutri, nesreča na cesti pa te več ni.
0
tko je 05.09.2014 ob 23:01
s svojo se ne obremenjujem se pa zelo obremenjujem s smrtjo staršev saj sta že oba nad 65 in ker vem kako hitro 10 let mine, recimo bi se znalo v tem času zgoditi najhujše...si ne upam niti zapisati, ker mi je takooo hudo 🙁 jima moram enkrat povedati, kako ju imam rada, ker se drugače samo kregamo in špikamo 🙁
0
jst 05.09.2014 ob 23:08
Avtor: NIHČE JI NE UIDE
Vsakemu se približuje dan ,ko bo umrl?
A kdo na to pomisli kdaj?
Nakupujemo v trgovinah, zbiramo stvari, nihče pa ničesar ne odnese s seboj, obremenjujemo se s problemi. Pride pa dan, lahko je to jutri, nesreča na cesti pa te več ni.
evo ravno tako razmišljam
0
NIHČE JI NE UIDE 05.09.2014 ob 23:11
Baje ni nič strašnega... Neka svetloba, greš kot zavest v nebesa...dejstvo je da ne boli....Boli bolj to, da kot človek nisi v življenju razvil več sočutja in ljubezni....
Vsa bitja, ljudje, vsi si želijo le ene stvari in to je sreča in nihče si ne želi trpljenja.
0
dfsd 05.09.2014 ob 23:16
Avtor: NIHČE JI NE UIDE
Baje ni nič strašnega... Neka svetloba, greš kot zavest v nebesa...dejstvo je da ne boli....
takšno stanje ni smrt ampak je posledica pomanjkanja kisika, so to že zdavnaj dokazal v neki raziskavah kjer so pač nekako dosegli to stanje, da je bilo še varno za sodelujoče in so vsi tako opisovali (kot nek tunel), verjetno je pa to samo, da so to še zadnji atomi energije, ki gredo iz telesa... kaj točno pa je ko umreš pa jasno nihče ne ve in ne more vedeti, ker še nobenega niso obudili od mrtvih. pa če nekdo neha dihati in se mu ustavi srce še ne pomeni da je mrtev, v možganih je še vedno kri bogata s kisikom zato tak človek ni mrtev, je pa res, da bo kmalu bil, če mu ne poženejo srca....
jaz mislim, da ko umreš umreš in je to to...pač ni te več in nikoli več te ne bo
0
isto - vest 06.09.2014 ob 0:03
Avtor: tko je
s svojo se ne obremenjujem se pa zelo obremenjujem s smrtjo staršev saj sta že oba nad 65 in ker vem kako hitro 10 let mine, recimo bi se znalo v tem času zgoditi najhujše...si ne upam niti zapisati, ker mi je takooo hudo 🙁 jima moram enkrat povedati, kako ju imam rada, ker se drugače samo kregamo in špikamo 🙁
Isto razmiššljam....:( pa odlašam.......pa lahko računata name.... uf!
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
05.09.2014 ob 22:59
A kdo na to pomisli kdaj?
Nakupujemo v trgovinah, zbiramo stvari, nihče pa ničesar ne odnese s seboj, obremenjujemo se s problemi. Pride pa dan, lahko je to jutri, nesreča na cesti pa te več ni.