☕ službene zabave

Jaz sem že na zakljkučenm razgovoru povedala, da v kolikor me sprejejo, naj jim bo jasno, da ne bom hodila na nič izven sl časa, saj hodim v službo zaradi zaslužka, ne družbe. So mislili, da se hecam. Ni me na nobenih team bildingih itd, sem strogo profi, ne tračarim, se družim na rednih kavicah in to je tudi vse. Kaj vse se pa dogaja na zabavah..slišim pa tudi, če nočem.

Ce ni nujno, ne grem, ce je pa nujno, skusam najti dober razlog, da ne grem.

Imam zivljenje mimo sluzbe in mi je to veliko ljubse kot sluzbeno. Kdor pa potrebuje sodelavce za zuranje, naj se zmeni z njimi magari 1x tedensko in naj gredo zurat.

Meni so pa službene zabave superca. Sem vedno trezna, enako pol drugih sodelavcev, ker se pripeljejo od vsepovsod. Imamo se pa vedno super in ful plešemo. Dobra hrana in dober DJ sta zmagovalna kombinacija. Imamo pa tako delo, da moramo vsi med sabo ves čas sodelovati, tako da tudi če se kdo s kom sporeče ali če si ljudje niso simpatični, delamo kot ekipa dobro in tudi na službeni zabavi je vzdušje prijateljsko.
Niso pa to službene zabave iz 80ih, ko so se ženske vrtele in ljubimkale s sodelavci, zunaj jih je pa mož počakal in zvlekel za lase domov. Ali pa je kdo zaradi akrobatske plesne točke pod vplivom alkohola končal na urgenci. Ali pa je kakšna tajnica zanosila z direktorjem.;))

Po mojem mnenju zelo dolgoletnih izkušen so tisti, ki se sproščeno udeležujejo službenih zabav, veliko bolj uspešni v profesionalnem in zadovoljni v zasebnem življenju svtistimi ljudomrznimi zakompleksanimi grižami,, kislicami in asocialci, ki iz principa ne gredo na take drugače precej redke prireditve ni nič, ne v službenem ne zasebnem življenju. To so osebe nagnjene k izogibanju dela, neosnovanim zameram, jamranju, spletkarjenju, povsod se vidijo kot žrtve, ne poznajo skupinskega duha in solidarnosti ...
To je material za večno socialno podporo