☕ Slovenci smo 7. najstarejši narod na svetu

To si narobe razumel/a. Slovenija je zelo visoko (očitno na sedmem mestu) na lestvici držav z visokim deležem starejših prebivalcev. Po domače : veliko več je starejših ljudi kot mladih.

verjetno imaš res prav, sem delal druge stvari, to sem ujela tako mimogrede 🙂

Ja. Ker jaz še vedno slutim, da smo najstarejši narod v Evropi.

Današnji Slovenci smo precej velika zmes različnih ljudstev ali če želite plemen, nekateri so starejši bratje in sestre, drugi so mlajši bratje in sestre. Ne gre tu govoriti o tem da smo najstarejši narod v Europi, saj še istega izvora nimamo. DNK bazen to tudi potrjuje.
In super je, da smo si različni, le kaj ko bi to različnost tudi znali spoštovati.

Pa veliko lokalnega, domačega narodnega blaga (izročila, šege in navade) je žal potonilo v pozabe, po mejniškem letu 1848.

Nekje sem prebrala da slovenci izhajamo iz nekih nemskih nomadskih plemen ki so se tisocletja nazaj naseljevali po nasih predelih. Kdo ve vec o tem?

Slovenci smo Slovenci. Pika. Konec debate. Pa ce bi nas eni se tako radi potunkali v nenarod, v pritepence, mesance, v nule in potlacili globoko v zemljo. Tu smo in tu smo bili tisocletja. Vsak narod ima nekj tujih primesi, tako malo za zacimbo, noben narod pa ni mesanica kot taka. Problem je v tem, da so nas tolkli dol celo tisocletje in to pranje mozganov je ostalo v psihi Slovencev in se odraza vsak dan, tudi v tej temi.

Glede nomadskih nemskih plemen je pomota ali namerno zavajanje tvojega vira. Viri so bili povecini germanski in so seveda sebe pozdigovali nad nazadnjaska slovanska "plemena". S tako diskreditacijo so lazje kolonizirali njihova ozemlja. In kolonizacija je izraz, ki se je dejansko v preteklosti uporabljal za to, kar so poceli.

Se najblizje temu, kar pises, je bil proces Ostsiedlung, po katerem se je veliko kasneje zgledoval tudi Hitler. Razlika je samo v tem, da za Ostsiedlung prakticno nihce ne ve, ker tega ne ucijo v soli in mediji o tem ne pisejo. Os siedlung se je potekal okoli 13. in 14. stoletja, ko so Nemci namerno in planirano poseljevati slovanske kraje in kraje po danasnjih Baltskih drzavah, in na jug vse do Romunije, vzhodno od nemskih drzavic, od tod tudi ime. Tipicen primer so bili Nemci, ki so izrinili avtohtono prebivalstvo Prusije, in jim ukradli tudi ime, ali pri nas Kocevarji. Kolikor jaz te stvari pregledujem, so se naselili v glavnem tam, kjer so bili obsezni gozdovi, ki so jim dajali zasluzek. V Sloveniji to niso bili samo Kocevarski Nemci, pac pa so se naseljevali tudi po drugih krajih in dostikrat so bili prvi naseljenci v gozdovih, ki so jih skrcili. Vendar to niso bila nomadska plemena, pac pa je bil to nacrten proces kraje tuje zemlje. Veliko teh naseljencev se je scasoma pomesalo z domacini in so se tako poslovenili, nekaj njihovih potomcev pa se je razselilo.

Tako ! 🙂

Zgodba o nastanku naroda je bolj večplastna. Starejši in mlajši bratje in sestre, skupaj pa smo družina 😉

Slisi se kar logicno, ceprav je verjetno resnica bolj kompleksna. Mene tukaj najveckrat zamenjujejo za poljakinjo ker jih je tu res veliko, bolj zaradi tega. Nas slovencev res ni veliko po svetu stevilcno mislim, napram drugim narodom.

Predvsem sem odgovorila na vprasanje o nemskih nomadih. Plasti nastanka naroda je ogromno, ampak to ne opravicuje tvojega mnenja, da smo mesanci. Si dal narediti svoj DNK, da lahko svojo trditev potrdis na konkretnem primeru?????????????????

Vir - Soča 1.3 1884 št.9

V novejši dobi so se slovenski rodoljubi lotili zopet težkega, a važnega dela, nabiranja in priobčevanja narodnega blaga. Važnosti narodnega blaga mi ni treba opisovati, ker več ali manj je gotovo že vsakemu znana. Narodno blago je merilo duševne zmožnosti našega ljudstva. Ono je neminljiv spomenik narodne moči in njegovega uma. Ono je kazalo, katero nam kaže pot, po kateri naj se sedanja literatura razvija. Ali kljub neprecenljivej vrednosti narodnega blaga se mnogi Slovenci malo, premalo ž njim pečajo. Rod za rodom izmira in z rodom ginejo narodni ostanki; kar je zginilo, je zginilo za vedno, nikedar več se ne povrne. Veliko mož se je že trudilo in se še vedno trudi, da bi ta narodni zaklad, kjer in kolikor je še mogoče, rešili pogina. Veliko se ga je pogubilo, veliko se ga je rešilo, a še veliko več ga je, katero še vedno pričakuje dneva rešitve. Okraj, kateri že dolgo brez uspeha pričakuje in kliče rešiteljev, je cerkljanski. Zastonj se obrača do svojih rojakov, do svojih razumnikov, zastonj kliče druge slovenske rodoljube na pomoč,.Nikdo ga ne sliši, ali pa ga noče slišati. Čudno! Kaj bi bilo temu uzrok ? Morda pa okraj v resnici ne more izpolniti tega, kar objubuje; morda nima narodnega blaga?Krivico bi delal kedor bi mu to očital! Ima ga in to ne v majhni, ampak v veliki meri. Kar m narodnega blaga tiče, se naš okraj s ponosom lahko meri z marsikaterim drugim, a vse to je še mrtev zaklad. Cerkljanski okraj je v tem obziru podoben hribu, kateri hrani v sebi najlepše in najdražje kamene, a nobeden se ne potrudi, da bi jih poiskal, da si bi bilo treba samo malo zemljo odgrebsti in kameni bi se prikazali. Znano je, da kraji, kateri so v bližini ali vsaj v ožji dotiki z mesti, so svoje prvotno življenje ali življenje svojih pradedov popolnoma spremenili. Narodne šege, noše, običaje, vse je poplavila spreminjajoča se mestna oblizanost. Navzeli so se mestnega življenja in mestnih izdelkov, domače blago so začeli zanemarjati, popuščati, tako da dandanes je že težko zaslediti pravo narodno življenje. Pri nas na Cerkljanskem je to vse drugače. Mestna omika ni imela moči do nas; zato je do novejših časov ostalo med narodom vse to, kar so od nekdanjih časov rod za rodom po dedavali. Šege, navade, običaji, narodna slovstvena dediščina, vse je ostalo skoro popolnoma nepremenjeno in to večinom do zadnjega desetletja. Do zadnjega desetletja, pravim, kajti kakor se je v novejšem času začela širiti pri Slovencih nekaka občna narodna zavest, občno narodno gibanje, tako so se tudi Cerkljani v zadnjih letih začeli z veliko navdušenostjo zanimati za napredujočo omiko. Ljudstvo seje začelo zanimati za časnike, za novosti.Ustanavljajo se čitalalnice,bralna društva, napravljajo se ljudsko veselice. Pevovodje se z vso močjo prizadevajo, da bi odstranili grdo popevanje in tudi pri nas vcepili in razširili kali umetnemu narodnemu petju. Narod se je pričel zanimati za to, kar je novo, kar je umetno; prejšnje se mu dozdeva nepopolno, prenavadno, začenja je zanemarjati, popuščati. S tem se začenjajo narodni proizvodi polagoma zgubljati v večno pozabljivost. Veliko našega narodnega blaga visi tedaj nad nevarnim, globokim propadom; samo še en rod, in koliko nam ga zgine v preteklosti. Cerkljani morejo biti ponosni na svojo narodno dediščino. Po mnogih krajih, v katerih so Slovenci v dotiki z drugimi narodi, je več ali manj tuji upliv sodeloval na razvitek narodnega blaga. Našemu okraju je povsod le naš jezik, naš narod mejaš, zato je vse to, kar ima, izsrastlo iz lastne zemlje brez tujega upliva. Vse kar ima, imenuje sad svojega uma, občutke svojega srca, okvir svojega življenja.

Sem imel večkrat priliko videti DNK gensko bazo ljudi iz bolj ali manj celotne Slovenije, kar precej vzorcev in pri več različnih ljudeh, ki se s tem ukvarjajo. Razlike vsekakor so, sploh zahod je zelo zanimiv.

Kaksno zvezo ima tvoj odgovor z mojim vprasanjem in tvojim dokazom za tvoje trditve? Ta zapis samo opisuje "amerikanizacijo" kot so jo poznali v 19. stoletju in s tem dokazuje mojo trditev, da se Slovenci vedno klanjamo tujemu. Ni pa dokaz, da smo Slovenci mesanica narodov.

Spoštovana ga. Leskova, moj prilepek iz časopisa SOČA iz leta 1884 se navezuje na izginjanje našega lokalnega, domačega ljudskega, ki se je umikalo pred kakor se je človeku zapisalo " se je v novejšem času začela širiti pri Slovencih nekaka občna narodna zavest, občno narodno gibanje ", ki je izpodrinila kar je prav našega, domačega?

Za Poljakinjo te zamenjajo, ker poznajo poljske priseljence, ker so prevec neizobrazeni in nerazgledani, da bi vedeli se kaj drugega. Ko smo ziveli v Calgaryju, so me imeli vedno za Nemko ali Nizozemko. Ce sem rekla, da sem Jugoslovanka (Slovenka bi bil za njih prevelik mozganski napor), so mi odvrnili, kako iz Jugoslavije, oni so vendar veliko bolj temni. Kjer zivim zdaj, je dosti Nemcev, se vec Ukrajincev in me imajo za Ukrajinko. Ljudje ne mislijo, oni samo bleknejo tisto, s cimer so imeli osebne izkusnje.

Spostovani gospod Frilox, ti pises o vasi lokalni kulturni dediscini, o vasi dolini, jaz pa o narodu. Vsak koticek ima svoje kulturne posebnosti. V nasi obcini te ne razumejo, ce jajcu reces eg, te pa razumejo, ce mu reces eig. To so te lokalne posebnosti, ki zacnejo izginjati, ko se prvi vascan predseli v sosednjo dolino. Ali hoces reci, da ste ljudje z vasega konca drug narod kot ljudje iz drugih koncev Slovenije? Bistven del vas je isti kot drugje, samo del, ki vsebuje dodatke se razlikuje, tako kot potica, ki jo vsaka gospodinja pripravi malo drugace, a je se vedno potica.

Ga. Leskova, jaz sem zgolj želel prikazati še eno drugo plat, tisto na kateri je dvig vsesplošne slovenske narodne zavesti (in tudi slovanstva s tem) kakor odgovor na vedno hujše poskuse germanizacije slovencev, prispeval k temu da se je veliko lokalnega tako žal izgubilo, umaknilo pred vse občim slovenskim, nič od tega se ne navezuje na sam izvor slovenstva.
Upam da sem bil dovolj razumljiv.

Ko sem bila v collegu, so me kdaj ustavili na hodniku in zopet vprasali S kje si ti ze s Svedske? Tko da sem jim potem se enkrat obrazlozila. Ja pa to tudi Ukrajina in Rusija da sem s tam. Jaz jim ne zamerim, pac tko je tukaj. Je veliko starih poljskih imigrantov tu, pa tudi precej mladih rusov in iz ukrajine tudi slisim jezik.

So me pa tudi presenetili in so vedeli vse tudi da je glavno mesto Ljubljana ker bolj potujejo. Tako da vse sorte obstaja.

Frillox je na lep in vljuden način pokomentiral tisto neumno trditev, da naj bi bilo Slovenci germani, ki so se izgubili v gozdu in tam ostali..


Žalostno, da kdo to verjame in celo zapiše 🙁 - ker se mu zdi bolj imenitno biti nek zablodel german, kot Slovenec 🙁

V času Valvasorja so bili meščani v večini tujci in so posamezne družine segale le redko 3 rodove nazaj.
V mestu so bili Kranjci, Štajerci, Korošci, Hrvati, Italijani, Tirolci, Bavarci, Sasi, Franki, Švabi, Šlezijci, Moravci, Čehi, Danci, Pomorjanci, Holandci in Francozi.
Tretjina tujcev je bila le zaradi kupčij in sejemskega življenja.

Da se malo vmešam v tole debato s čisto preprosto logiko, če bi bili Slovenci tisočleten narod nas ne bi bilo samo 2 milijona pa še v tem številu je vsaj 10% priseljencev iz drugih držav.

Pa saj nas je v diaspori več, kot tukaj. Vedno so nas izkoriščali in smo bežali v boljše življenje.

Bi rekel, da je veliko več kot 10 % priseljencev sploh če pogledaš spisek narodov iz časa Valvasorja.
Potem je treba upoštevati še donos Rimljanov, da ne govorimo o Grkih, ki so po legendi ustanovili Emono.
Potem so tu še Turki, Goti...

Drugače nam po to predalčkanje o narodih ne pove nič.
Pove samo od kod prihajajo, kot narod oziroma pleme pa so lahko čisto nekaj drugega.

Če samo vzamemo Štajerce oni dejansko ne obstajajo ampak so isto kot Korošci, ker iz dela Koroške je nekoč nastala Štajerska.

A nima slovenija eno izmed najmanjsih stevil migracij v Evropi?

Približno 100 000 naj bi jih bilo po svetu pa še to je pretiravanje, ne moreš šteti za slovenca nekoga kateri pradedek je bil slovenec on je pa že četrta generacija rojenih američanov.

Pol mojih prednikov je v Zagrebu, druga polovica v Ameriki. Vsi so se "poturčili".
Poznam družino. oče in mama sta oba Slovenca, njun sin je rojen v Avstraliji. Ko je bil star 8 let sta se starša vrnila sem. On je, ne moreš verjet: Avstralec!!!
Mislim,, da je Slovencev zunaj vsaj še 2 milijona.

Avstralski slovenec, tako pravijo tudi tukaj. Kanadski slovenec, kanadski poljak...

Na dan 31.12.2003 je po svetu živelo 72 984 slovencev s stalnim prebivališčem v tujini, ki pa so bili slovenski državljani.
Vse slovence zunaj matične domovine razvrščamo v, zamejce, zdomce in izseljence, zelo optimističen podatek je naj bi jih bilo vse skupaj 650 000 za kar pa ni dokazov.

Pa kakoooo ?
Ata je Slovenec Peter, mama je Slovenka Mojca. Sin je Avstralec Janez, ki je bil rojen tam in prišel v Slovenijo star 6 let. Končal tukaj osnovno in srednjo šolo, angleščino pa je že skoraj pozabil!
Obe angleščini . Avstralsko in šolsko.
Kako je lahko ta Janez Avstralski Slovenec? Živi, dela tukaj. Družino ima tukaj in nikoli več ni bil v Avstraliji po prihodu s starši domov .

Aja sorry sem narobe razumela. Ta tip ki ga opisujes je slovenec 🙂 ce bi bilo obratno da bi tip prezivel prvih 6 let zivljenja v Sloveniji in se potem pri 6 letih odselil v Avstralijo. Potem bi se mu reklo avstralski slovenec.