☕ Slovenci in Habsburžani

1278
Z zmago Rudolfa I. Habsburškega nad češkim kraljem Otokarjem II. Pšemislom, od katerega prevzame Štajersko, Koroško in Kranjsko, se na slovenskem začne oblast Habsburžanov.

1283
Po lastniških spremembah pod habsburško žezlo pride celotno slovensko ozemlje.

1443
Vzpon Celjskih grofov ogrozi položaj Habsburžanov na slovenskem ozemlju.
Kriza v odnosih se konča z dogovorom o dedovanju notranjeavstrijskih posesti med grofi in Habsburžani.

1457
Habsburžani prevzamejo posest Celjskih grofov na Štajerskem in Kranjskem.

1490
Umre Matija Korvin.
Maksimilijan I. dobi ozemlja na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem.
Že v mladosti se je v Dunajskem Novem mestu naučil slovenskega jezika.

1500
Maksimilijan I. dobi posesti v Slovenskem primorju.

1578
Nadvojvoda Karel, sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, pridobi posestvo za dvorno kobilarno Lipico.
Začne se vzreja plemenitih konj v Lipici.
Med vladavino cesarja Jožefa I. v letih 1705 – 1711 Lipica doživi veliko širitev kobilarne.

1767
Veljati začne zemljiška knjiga Marije Terezije.
Objavljen je njen odlok o sejanju krompirja.
Uvede obvezno šolstvo.
Uvede slovenske šole.
Podpira slovstvo, pesništvo, razvoj obrti in znanosti.
Na Dunaju ustanovi čebelarsko šolo.

1770
Marija Terezija ukine najemniško vojsko in uvede splošno vojaško obveznost.
Učitelj čebelarske šole na Dunaju postane Anton Janša.

1774
Marija Terezija v Ljubljani ustanovi študijsko knjižnico.

1781
Jožef II. odpravi tlačanstvo.

1782
Jožef II. z robotnim patentom omeji tlako.

1786
Jožef II. v Ljubljani ustanovi splošno bolnišnico.
Ukine samostane v Mekinjah, Marenbergu, Stični, Vetrinju, Žicah, Bistri, Kostanjevici, Velesovem in Ljubljani.

1807
Nadvojvoda Janez obišče slap Savico.

1808
Cesar Franc I. na pobudo nadvojvode Janeza ustanovi deželno brambo.

1810
Cenzurni odlok zaostri nadzor nad tiskanimi izdajami zaradi strahu oblasti pred širitvijo idej francoske revolucije.
Odlok velja do 1848.

1811
Prepoved v Ljubljani, da po ulicah in trgih kadijo cigare in pipe brez pokrovcev.

1815
Franc I. na ljubljanskem liceju ustanovi stolico za slovenski jezik.

1816
Franc I. prvič obišče Postojno in jamo.

1818
Franc I. spet obišče Postojno in jamo.

1821
V Ljubljani od januarja do maja zaseda kongres svete zveze.
Navzoči so avstrijski cesar, ruski car in neapeljski kralj.
Glavno vlogo ima avstrijski kancler Metternich.
Pride 630 gostov in več sto vojakov za varstvo.

1845
Ferdinand I. skrajša vojaški rok na 8 let.

1848
Marca kmetje požgejo ižanski grad grofa Auersperga.
Kranjska postane znana po vsej monarhiji.

Na Dunaju in v Gradcu ustanovijo narodni združenji Slovenija, kmalu zatem pa v Ljubljani še Slovensko društvo.

Zgradijo poslopje železniške postaje v Ljubljani.

V Ljubljani aprila prvič izobesijo slovensko narodno zastavo z barvami kranjskega deželnega grba, belo, modro in rdečo.

Julija začne v Ljubljani izhajati politični časopis Slovenija, v Celju pa Celjske Slovenske novine.

Septembra na Dunaju sprejmejo Zakon o zemljiški odvezi in ukinejo podložništvo.

2. decembra na Dunaju ustoličijo novega cesarja.

Cesar Franc Jožef I. odredi, da kobilarna ostane v Lipici.

1849
Marca objavijo oktroirano ustavo monarhije.
16. septembra je otvoritev odseka južne železnice Celje – Ljubljana.

1850
Na Slovenskem se pojavi prvi telegraf.
Ljubljano obišče nadvojvoda Janez in si ogleda več gospodarskih ustanov.
Janeza na Slovenskem zelo cenijo.
Postavijo mu več spomenikov.

1852
Maršal Radetzky postane častni meščan Ljubljane.
Franc Jožef I. mu prepusti grad Podturn.
Maršal je na Slovenskem zelo priljubljen.
Govoril je tudi v polomljeni slovenščini.

1856
Franc Jožef I. s cesarico Elizabeto prvič obišče Ljubljano, ki mu pripravi veličasten sprejem.

1857
Dogradijo južno železnico Dunaj – Trst, za katero da pobudo nadvojvoda Janez.
11. marca Franc Jožef I. s cesarico Eliazbeto prvič obišče Postojno in jamo ter gasilcem podari gasilsko brizgalno.

1860
V parku Zvezda maršal Radetzky dobi spomenik.

1877
V Ljubljani preizkusijo prvi telefon.
20 let kasneje Ljubljana dobi telefonsko omrežje.

1883
Franc Jožef I. ponovno obišče Postojno in jamo.
Franc Jožef I. položi temeljni kamen za Narodni muzej v Ljubljani.
Franc Jožef I. obišče dnevni kop premogovnika v Trbovljah in Bled.
V Lescah na železniški postaji mu na veliko jezo nemškega plemstva pevci Jakoba Aljaža zapojejo po slovensko.
Cesar jih v nagovoru pohvali.

1891
Franc Jožef I. obišče Celje in spremlja vojaške vaje v okolici mesta.

1895
Franc Jožef I. v začetku maja obišče porušeno Ljubljano.
Cesarja pri nas navdušeno slavijo in praznujejo njegov rojstni dan in god.
V mnogih krajih so po njem poimenovane ulice in trgi.
Ljubljana ima cesto Franca Jožefa, trg cesarja Jožefa, jubilejni most cesarja Jožefa in jubilejno nemško gledališče cesarja Franca Jožefa.

1906
Otvoritve železnice od Jesenic preko Bohinjske Bistrice do Posočja in Trsta se 19. julija udeleži nadvojvoda Franc Ferdinand.

1908
Nemci 13. septembra na Ptuju ob letnem občnem zboru Družbe sv. Cirila in Metoda organizirajo protislovenske demonstracije.
S kamenjem obmetavajo slovenske delegate, pozneje pride do množičnih pretepov.

18. septembra so Slovenci Nemcem vrnili na protestnem zborovanju s kamenjem obmetavali šipe na nemški Kazini.
Nemiri so bili vse hujši in 20. septembra zvečer je skupina vojakov pešpolka 27 iz Gradca pod poveljstvom poročnika Mayerja streljala v ljudi pred stolnico.
Ubita sta bila Ivan Adamič in Rudolf Lunder.
Huje ranjenih je bilo še 8 oseb.

1909
Franc Jožef I. z odlokom Postojno iz trga povzdigne v mesto.

1914
28. junija se v Sarajevu zgodi umor prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
V Ljubljani stranke organizirajo slovesnosti.
Na vseh je slišati glasne izjave vdanosti monarhiji ter ostre in prostaške napade na Srbe.

28. julija se z vojno napovedjo Srbiji začne prva svetovna vojna.
Slovenski vojaki se bojujejo na mnogih bojiščih.
Najbolj znani slovenski pešpolki so 17, 47, 87 in 97.
Na soški fronti se izkaže strelski polk 26.

1915
21. novembra umre naš presvitli cesar Franc Jožef I.

1917
30. maja Anton Korošec na seji državnega zbora na Dunaju prebere Majniško deklaracijo z zahtevo, da se Slovenci, Hrvati in Srbi združijo v samostojno državno skupnost pod oblastjo habsburške dinastije.

1918
12. maja se v vojašnici v Judenburgu uprejo slovenski vojaki.
Upor je bil naslednji dan zatrt, 4 voditelje pa je naglo sodišče obsodilo na smrt.
Maja sta bila še dva upora slovenskih vojakov in sicer v Murauu in v Radgoni.

Avgusta v Ljubljani ustanovijo Narodni svet za ustvarjanje nove države.

29. oktobra cesar Karel prosi za premirje.
Isti dan se v Ljubljani na Kongresnem trgu zbere 30 000 srbofilov, ki razglasijo ločitev od Avstro Ogrske in ustanovitev nove države.
Slavnostni govornik je bil Ivan Hribar.

2004
V letu 2004, ko je bila Slovenija sprejeta v Evropsko unijo, je papež Janez Pavel II. cesarja Karla razglasil za blaženega zaradi njegovih mirovnih prizadevanj med 1. svetovno vojno.

VIR: Eva Demmerle, Habsburžani