Veliko tistih, ki vedo za sadistično zločinsko igro, ki se odvija nad ljudmi če temu rečemo igri fikcij , kjer cel svet postane oder, smatra, da se je potrebno tega rešiti toda ne z nasiljem. Zato smatrajo, da bi se bilo dobro igro zelo dobro naučiti in se skozi igro rešiti navideznik okov.
Ob tem pa pozabljajo, da igranje vsiljene igre ne more biti zakonito, ne more biti pravično. Zakaj bi se človek učil pravil igre, ki jo sploh noče igrati? Odgovor je, ni mu potrebno. Kajti razumen človek ve, da je igra nekaj kar naj bi bilo sporazumno in ne vsiljeno. Če je vsiljeno potem to ni več igra ampak vse drugo prej kot to.
Prav tako igro iluzij za sužnjenje nad ljudmi spreminjajo, jo razširjajo itd. kar pomeni, da se njenih pravil nikoli ne moremo naučiti sploh pa jih ne osvojiti v celoti. In resnica je, da jih niti tisti osebki, ki jo pišejo v celoti ne poznajo. Gre se pri njej le za to, da zagotavlja nekaterim utrjeno oblast nad drugimi leto za letom, desetletja za desetletji. Z novimi generacijami pa je ljudem postala celo običaj in normalnost. Rodijo se v suženjstvo, kjer se jim vsiljujo iluzorna pravila in jih ljudje v večini samovoljno sprejemajo brez, da bi se sploh vprašali o njihovi pravičnosti, temeljih in absolutnosti.
Tako bo večina nas, kot kaže do konca svojega življenja morala živeti bolj ali manj po vsiljenih pravilih, kot bi bila ta absolutna pa čeprav niso drugega, kot ena navadna hinavska goljufija, kjer je na eni strani množično človeštvo izkazalo svojo naivnost in nerazum na drugi strani pa peščica sadistev svojo podlost in brezvestno ravnanje.
02.11.2025 ob 18:31