Odlično Lelj , spet tema na nas.
Ja Rimljani so začeli s to prakso, da so ali ime- smerokaz prevedli, ali fonetično polatinili (spakedrali) ali pa ohranili. Dobor so se zavedali pomena ladinskih imen kot smerokazov za potovnaje, trgovanje, bojevanje.
V primeru Krušica, bolje Na Krušci ali morada celo Od Kušce, mogoče Odkrušca so fonetični utis prevedli v latinsko besedo Ad Pirum.
Temu primeru preimenovanja so sledili vsi okupatorji. Značilnost takega prilagajanja imen je ta, da dobijo imena nerazumljivo in neustrezno, včasih smešeno ime.
Ja Rimljani so začeli s to prakso, da so ali ime- smerokaz prevedli, ali fonetično polatinili (spakedrali) ali pa ohranili. Dobor so se zavedali pomena ladinskih imen kot smerokazov za potovnaje, trgovanje, bojevanje.
V primeru Krušica, bolje Na Krušci ali morada celo Od Kušce, mogoče Odkrušca so fonetični utis prevedli v latinsko besedo Ad Pirum.
Temu primeru preimenovanja so sledili vsi okupatorji. Značilnost takega prilagajanja imen je ta, da dobijo imena nerazumljivo in neustrezno, včasih smešeno ime.
0
Ja, ubogi rimljani, ce so zamesali k in h ( in to na obmocju, ki se zdaj izgovarja g kot h 🙂
A bi bilo kaj boljse, in sploh primerno, ce bi trdnjavo poimenovali Ad Frangibilis?
Najstarejši pisani vir o transportu na naših tleh je Herodotova zgodovina iz 5.st. pr.Kr., kjer navaja: "Hiperborejci zavijajo svoja darila v pšenično slamo ter jih prinašajo Skitom; od Skitov jih prevzemajo njih sosedje, od teh zopet drugi in tako zmeraj naprej ljudstvo za ljudstvom, do Jadrana na daljnem zahodu." Pot, o kateri govori Herodot, je znana vodna pot iz železne dobe, o čemer priča tudi legenda o zlatem runu in Argonavtih, ki naj bi, po pripovedovanju Apolodora iz Rodosa, v začetku 7. st. pr. Kr. pluli iz Črnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici navzgor do Nauporta (Vrhnike). Od tam pa naj bi ladjo po kopnem preko Hrušice prenesli ali prepeljali na razdalji okoli 40 km do prve plovne reke to je do Idrijce pri Idriji. Na poti so morali premagati najvišji teren okoli 600 m nadmorske višine okoli Godoviča. Možna je tudi varianta do reke Vipave, vendar je manj verjetna, saj bi morali pri isti nadmorski višini premagati bistveno večjo razdaljo okoli 70 km.
Izčrpnejši je grški zgodovinar Strabon iz 1. st. pr.Kr. "Pri Okri (Hrušica), najnižjem delu Alp mejijo (Japodi) na Karne in prek nje tovorijo blago z vozovi iz Aquileje (Oglej) v kraj, imenovan Nauportus (Vrhnika) po poti, ki ni mnogo daljša od 400 stadijev. Od tam prevažajo blago z ladjami po rekah do Donave in do krajev, ki leže ob njej. Mimo Nauportusa teče iz Ilirika prihajajoča plovna reka, ki se izliva v Savo, tako da se tovor brez truda prevaža v Segestico (Sisak), do Panoncev in Tavriskov.
http://www.korenine.si/zborniki/zbornik05/vodopivec_kolo.htm korenine
A bi bilo kaj boljse, in sploh primerno, ce bi trdnjavo poimenovali Ad Frangibilis?
Najstarejši pisani vir o transportu na naših tleh je Herodotova zgodovina iz 5.st. pr.Kr., kjer navaja: "Hiperborejci zavijajo svoja darila v pšenično slamo ter jih prinašajo Skitom; od Skitov jih prevzemajo njih sosedje, od teh zopet drugi in tako zmeraj naprej ljudstvo za ljudstvom, do Jadrana na daljnem zahodu." Pot, o kateri govori Herodot, je znana vodna pot iz železne dobe, o čemer priča tudi legenda o zlatem runu in Argonavtih, ki naj bi, po pripovedovanju Apolodora iz Rodosa, v začetku 7. st. pr. Kr. pluli iz Črnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici navzgor do Nauporta (Vrhnike). Od tam pa naj bi ladjo po kopnem preko Hrušice prenesli ali prepeljali na razdalji okoli 40 km do prve plovne reke to je do Idrijce pri Idriji. Na poti so morali premagati najvišji teren okoli 600 m nadmorske višine okoli Godoviča. Možna je tudi varianta do reke Vipave, vendar je manj verjetna, saj bi morali pri isti nadmorski višini premagati bistveno večjo razdaljo okoli 70 km.
Izčrpnejši je grški zgodovinar Strabon iz 1. st. pr.Kr. "Pri Okri (Hrušica), najnižjem delu Alp mejijo (Japodi) na Karne in prek nje tovorijo blago z vozovi iz Aquileje (Oglej) v kraj, imenovan Nauportus (Vrhnika) po poti, ki ni mnogo daljša od 400 stadijev. Od tam prevažajo blago z ladjami po rekah do Donave in do krajev, ki leže ob njej. Mimo Nauportusa teče iz Ilirika prihajajoča plovna reka, ki se izliva v Savo, tako da se tovor brez truda prevaža v Segestico (Sisak), do Panoncev in Tavriskov.
http://www.korenine.si/zborniki/zbornik05/vodopivec_kolo.htm korenine
0
Ja morda bi bilo bolje Ad Frangibilis, ker bi kazalo pravo smer, namreč na krušečem.
Trdnjava Ad Pirum je le ena od niza trdnaj , ki so sestavljale prvi "limes". V tistem delu Slovenje je zelo težko potovati še danes. V rimskih časih je bil gozd še gostejši in če ni izsekane poti ceste je gibanje zelo težko. Rimljani so postavili trdnjave samo na prehodnih mestih.
Kaneje so bolje utrjeno linijo prestavili proti Kalcam. Zanimivo pa je, da se svet med Hrušico in kalcami še danes imenuje NOVI SVET. Mislim, da so ta del ozemlja rimljani dojemali, kot novi svet.
Če imate drugo razlago mi jo povejte.
Se veslim odgovora.
Trdnjava Ad Pirum je le ena od niza trdnaj , ki so sestavljale prvi "limes". V tistem delu Slovenje je zelo težko potovati še danes. V rimskih časih je bil gozd še gostejši in če ni izsekane poti ceste je gibanje zelo težko. Rimljani so postavili trdnjave samo na prehodnih mestih.
Kaneje so bolje utrjeno linijo prestavili proti Kalcam. Zanimivo pa je, da se svet med Hrušico in kalcami še danes imenuje NOVI SVET. Mislim, da so ta del ozemlja rimljani dojemali, kot novi svet.
Če imate drugo razlago mi jo povejte.
Se veslim odgovora.
0
Utrdba naj bi bila nekaj trdnega, cvrstega, ne pa krusecega.. 🙂
Druga razlaga Ad Pirum je " Pri Ognju , iz pyrhum - ogenj.
Druga razlaga Ad Pirum je " Pri Ognju , iz pyrhum - ogenj.
0
Ja tudi druga razlaga je promerna. Tudi ogenj je verjeten. Saj je znano, da so včasih kurili kresove, tudi za orientacijo.
Če se peljete iz Kalc po stari rimski cesti v Hrušico je teren tako razgiban, da niti ne slutimo, kje je leži Hrušica. Emako skrita je če potujemo s Colske strani proti Hrušici.
Ta cesta mi je zelo všeč za kolesarjenje.
Če se peljete iz Kalc po stari rimski cesti v Hrušico je teren tako razgiban, da niti ne slutimo, kje je leži Hrušica. Emako skrita je če potujemo s Colske strani proti Hrušici.
Ta cesta mi je zelo všeč za kolesarjenje.
0
https://farm6.staticflickr.com/5325/8763088030_bbb58baa6c_b.jpg
trdnjava lanišče kot del 3. obrambne linije nad Kalcami
ko je prišlo do napada so zakurili kres in obvestili Ad Pirum o napadu
vojaki Ad Piruma so prihiteli na pomoč
trdnjava lanišče kot del 3. obrambne linije nad Kalcami
ko je prišlo do napada so zakurili kres in obvestili Ad Pirum o napadu
vojaki Ad Piruma so prihiteli na pomoč
0
Tudi Janez Vajkard Valvasor ob koncu 17. stoletja ne kaže prevelikega navdušenja in za okolico današnje Hrušice zapiše: »Ta divji, neobljudeni in neudobni kraj.« dalje da se tu začenja v smeri proti Italiji pusto gorovje in divjina, imenovana splošno Hrušica. Če hočejo preko tega groznega gorovja, vzamejo za jahanje tovorniške konje, zakaj nemškim konjem kamnita tla niso po volji in jih ne prenesejo, temveč postanejo kmalu šepavi; zategadalj tu niso porabni, saj na konju, ki ni vajen trde poti, človek ni varen življenja ...
0
Kaj spoštovani Lelj si bil ti v tisti trdnjavi Lanišče v Novem Svetu .
0
Kaj si bil pred 4 minutami nazaj. Tako piše pri tvojem imenu.
Šalo na stran. Poznaš tamkajšne gozdove. ? Čim bolj se bližaš hrušici, blj je svet vrtačast in zaraščen, trnas. Je pa veliko gob, ker je tožko gobaritiv takem gozdu.
No zdaj piše 9 minut
Šalo na stran. Poznaš tamkajšne gozdove. ? Čim bolj se bližaš hrušici, blj je svet vrtačast in zaraščen, trnas. Je pa veliko gob, ker je tožko gobaritiv takem gozdu.
No zdaj piše 9 minut
0
ne poznam, sem pa kakšnih 500 m naprej od trdnjave raziskoval
tam je zaporni zid, ki je bil očitno speljan med vrtačami, ki so tako globoke, da drevesa ne morejo zrasti ven, pa so visoka
v bližini lanišča pa je menda ledena jama od koder so v trst vozili led
tam je zaporni zid, ki je bil očitno speljan med vrtačami, ki so tako globoke, da drevesa ne morejo zrasti ven, pa so visoka
v bližini lanišča pa je menda ledena jama od koder so v trst vozili led
0
No ti Lelj pa mnogo tega veš. Meni te potankosti niso znane, čerpav sem tam že trikrat kolesarila. Ja vrtače so globoke pa tudi prehajajo s ostrim robom druga v drugo. Gosot rastje. Malo majhnih kraških polj je.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
10.01.2015 ob 10:28
Rimsko ime: Ad Pirum
Sedanje ime: Hrušica
To hribovje se rado kruši in je po tem dobila celotna planina ime Krušca oziroma Hrušca ali tudi Okršca oziroma latinsko Ocra, kakor so širše območje imenovali Rimljani poleg trdnjave Ad Pirum.
Rimljani so ime napačno prevedli v Ad Pirum oziroma Pri hruški, kljub temu, da tu ne rasejo hruške, pač pa slive vsako drugo leto.
http://www.zgodovina.eu/index.htm zgodovina