SKRIVNOST IMENA Meclaria

Deli na Facebook Deli na X
Avatar člana lelj
lelj
23.01.2015 ob 13:29
Venetsko ime: Mehlarje
Rimsko ime: Meclaria
Sedanje ime: Meglarje
Mehlarje izhaja iz besede mohila oz. homila (gomila)

V starih narečjih se je večkrat uporabljal glas H kot G, npr. hor ne gor, hora ne gora, itd. in ostanke take izgovorjave je tudi danes še najti v primorskih in koroških narečjih. Tako je danes ime Mehlarje zapisano kot Meglarje

Nemalokrat so staroselci zloge besed obračali, kar je poznano kot pojav besedne premene. Tako pravijo Čehi in Slovaki Avstriji Rakousko, kar je le premena besede Karousko, torej Koroško. Če pri mesarju naročite perutavke ali repetavke, je povprečno razgledanemu slovenskemu mesarju povsem jasno, da tako različni besedi pomenita eno in isto, čeprav gre za besedno premeno. Takih primerov pa je še precej.

Mohyla(svk.) = grob; Mohutny(čs.) = mogočen, veličasten in je istega izvora, saj so le veljake, torej pomembne osebe pokopavali v gomile (mogile) torej veličastnejše grobove

Mogila je premena besede gomila, torej iz mog > gom, množica mogil ali megil pa so megile ali megilje; od mog verjetno izvira tudi mag, to je tisti, ki lahko naveže stik z dušami umrlih (duhovi=>duhovnik)
Meglarje ali Mehlarje torej pomeni kraj pri grobišču veličastnih

http://www.zgodovina.eu/index.htm zgodovina
Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
0
Avatar gosta
nikolibolje
23.01.2015 ob 15:47
Spoštovani Lelj trenutno nimam časa odgovoriti. Bom naredila to med vikendom.
Vendar vseeno prilagam zanimivo zadevo za ta vikend !

Za primerjavo: sodobni angleško govoreči pripadnik ne more razumeti anglo-saksonskega jezika iz Beowulfa in sicer ne "očenaša" in tudi štetja ne. Na drugi strani pa je gospodova molitev brez posebnega truda razumljiva vsakemu Slovanu - ne glede na njegovo časovno ali geografsko oddaljenost! Znotraj slovanskega jezikoslovnega kontinuuma obstajajo manjše razlike, ki so plod različnih zgodovinskih, geografskih, leksičnih in kulturnih usmerjenosti.

Prosim oglejte si spletno stran: www.christusrex.org/www1/pater/; Christusrex_inc@hotmail.com, kjer je zbrana molitev očenaš v okoli 1400 jezikih.

http://www.christusrex.org/www1/pater/ molitev
0
Avatar gosta
he.m
23.01.2015 ob 16:33
Draga nikolibolje, ko kopiram tvojo usmeritev na stram v google, dobim tole:
Not Found

The requested object does not exist on this server. The link you followed is either outdated, inaccurate, or the server has been instructed not to let you have it

Prosim nauči se direktno kopirati povezavo. Ko imaš odprt zavihek klikni z desnim klikom na okence v zgornji vrstici brskalnika, tam, kjer ti zdaj piše www.cvek 123.. Pri novem zavihku bo pa to naslov tiste strani 🙂 Potem klikni spodaj v orodjih pod komentarji 😆odaj povezavo. Zgoraj se ti bo odprlo okence in vanj klikni z desno in klikni: prilepi. Potem klikni v redu.
Potem se ti odpre še enkrat in tja lahko vpišeš svoj naslov te povezave. In spet klikni v redu.
Potem lahko oddaš komentar.
0
Avatar gosta
nikolibolje
23.01.2015 ob 16:55
Spoštovan bom naredial po tvojem navodilu. In hvala ker si mi napisala v meni razumljivem jeziku.
0
Avatar gosta
nikolibolje
23.01.2015 ob 17:14
Tale opis me je pa pretresel. Kaj pravite vi ???

"V Nemčiji so se ukvarjali z rudarstvom, poznali so taljenje in vlivanje kovin, pridelovali so sol, izdelovali platno, kuhali medico, sadili so sadno drevje in na svoj način so imeli veselo, glasbeno življenje. Bili so dobrodelni, do razsipnosti gostoljubni, ljubitelji kmečke svobode, vendar podložni in poslušni, bili so sovražniki ropanja in plenjenja. Vse to pa jim ni pomagalo proti zatiranju; še celo pripomoglo je k slednjemu. Prav to, da si niso nikoli prizadevali za nadvlado svetu, da niso imeli z vojno obsedenih knezov in so bili raje zvesti plačevalci davkov, ko so svojo deželo le mirno poseljevali, so se namreč nad njimi razni narodi, še najbolj pa tisti iz nemških plemen, hudo pregrešili. Zatiraske vojne so se začele pod Karlom Velikim očitno iz trgovskih interesov, čeprav so za pretvezo uporabili krščansko vero; kajti imeti za hlapce poljedeljsko in trgovsko priden narod, je bilo junaškim Frankom precej udobneje, kot pa če bi se morali sami teh umetnosti učiti in jih uporabljati. S čimer so začeli Franki, to so dokončali Saksonci; Slovani so bili iztrebljeni iz vseh provinc ali pa so postali tlačani, katerih posestva so bila razdeljena med škofe in plemiče ... njihovi ostanki v Nemčiji spominjajo na to, kar so Španci naredili s Peruanci."
0
Avatar gosta
he.m
23.01.2015 ob 17:26
Pa le nisem tako razumljivo napisala. na začetku, ko sem ti napisala, da z desno klikni naslov povezave v zgornjem zavihku, sem ti pozabila napisati, da se obarva modro in takrat klikni tudi :kopiraj. Šele to boš lahko potem kliknila 😛rilepi.

Ja tudi mene je zgornji zapis pretresel.
Zakaj ?
Še danes smo taki 🙁
0
Avatar gosta
Saphire
23.01.2015 ob 17:38
Pripomba :
Rakousko ni premetanka, pac pa so Cehi poimenovali to dezelo po obmejnem mestu Rakus ( Ratgotz, danes Raabs)


http://www.ptejteseknihovny.cz/uloziste/aba001/2007-2009/rakousko-osterreich-vyklad-nazvu Rakousko
0
Avatar gosta
fiddlesticks
23.01.2015 ob 17:47
Blizu nas so ljudje ukrajinskega izvora zgradili umeten hribcek v spomin na svoje prednike. Hribcek se imenuje Mohyla. Zato sem do sedaj mislila, da je to samo ukrajinska beseda. Vem, da je simbol necesa, a ne vem, kaj v njihovi kulturi pomeni. Jih bom ob priliki vprasala. Mogoce bo kaksna povezava.
0
Avatar gosta
nikolibolje
23.01.2015 ob 17:50
Sem gledala neko zgodovinsko nadaljevanko po poti Aleksandra Velikega in tam sredi puščavi v Iranu, pokažejo raziskovalcu poručeno mesto na griču. Imenujejoga "El gomil" ali "Al homil" težko je slišati pri irancih g ali h.
0
Avatar gosta
fiddlesticks
23.01.2015 ob 18:06
Sem se ravno spomnila, da so kuclji na smuciscu v anglescini mogul, kar je ocitno povezana beseda. In sem jo sla pogledat v slovar in se je izkazalo, da izvira iz dunajskega narecja za hribcek - mugl. Le od kje je ta beseda prisla v dunajsko narecje? Svet je pa res majhen.
0
Avatar gosta
Saphire
23.01.2015 ob 19:02
No, na ta nacin bosta prisli se do Golum in Gomul 🙂
0
Avatar gosta
ljubitelj zgodovine
25.05.2015 ob 22:05
Zanimive povezave z imeni... naj omenim da sem iz Maribora in da sem bil presenečen ko sem ugotovil, da se je Mariborski Pekrski gorci nekoč reklo Hulm. Ne vem pa ali v nemščini ali je to narečno poimenovanje tega hriba. Ali bi iz tega bi lahko izpeljali homila > gomila?

Nekako mi nikoli ni šlo v račun, da na takem strateško postavljenem hribu, ki nadzira vstop v Dravsko dolino s severa, nikoli niso našli nikakršnih arheoloških ostalin. Čeprav imammo pod samo Pekrsko gorco rimsko vilo in slovanske grobove. Na Pekrski gorci pa nič? Hmmm, čudno
0
Avatar člana Micka
Micka
25.05.2015 ob 22:16
Tole te bo verjetno zanimalo.
http://www.vitaaa.net/wp/pekrska-gorca/ http://www.vitaaa.net/wp/pekrska-gorca/
A o zgodovini Pekrske gorce ni ničesar na spletu ali v knjigah?
0
Avatar gosta
ljubitelj zgodovine
25.05.2015 ob 22:39
Niti ne, sem pa zasledil da bi lahko pomenilo ime Hulm isto kot staroslovensko (mislim da se v narečjih še vedno uporablja) poimenovanje za hrib "holm":

glej holma "hrib,grič", dial. tudi hom, hum; dem. holmec, v 16. st. holmez (Dalmatin)
tudi homec (gor., koroška). V oronimih in mtpn. izredno pogostno Holm, Hom, Hum, Homce,
Home, Humi, Homi, Homovec, Homšnik, Homčica, Homšnica, Homovšak. V Alpah pogosto
kot Kolm, Kollmitz, Kom, Kulm, Kullmitz (Ramovš, ČJKZ II 103). Prim. srbohrvaško hum, humac,
toda čakavsko tudi hlam (Istra).
0
Avatar gosta
Dragi ljubitelj zgodovine
26.05.2015 ob 5:39
Zelo zanimiv prispevek.
Zadnjič sem na televiziji sledila oddaji o potovnajih in osvajanjih Aleksandra Velikega. V Pakistanu so domačini raziskovalcu pokazali velikanski kup, ki se imenuje El Gomil, ali El Homil (gomila, homila). Domačini so trdili, da gomila in samo ime gomile spominja na Aleksandra. Torej vedo, da je ime znano od tistih časov.
0
Avatar gosta
ljubitelj zgodovine
26.05.2015 ob 17:58
Če pogledamo v SSKJ vidimo da je tudi oznaka "gomila" nekoč pomenila "grič", tako da nekako bi resnično lahko povezali besede "hulm", "holm", "homila" in "gomila" kot enoznačne.

gomíla -e ž (ȋ)

1. knjiž. pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan; grob: položili so venec na gomilo; stala je ob gomili in jokala / obiskal je materino gomilo
2. ekspr., z rodilnikom velik kup: gomila drv, gnoja, kamenja // velika količina, množina: pojedel je celo gomilo kolačev / tam je bila že zbrana gomila ljudi
3. zastar. grič, hrib: sončna gomila ◊ arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov ♪
0
Avatar člana Saphire
Saphire
27.05.2015 ob 10:50
hum (m) jug. int., A: hum, Am: knob, N: Hum, Restberg, Inselberg.
V kraški literaturi pomeni osamljen korozijsko-erozijsko-denudacijski ostanek višjega reliefa, zlasti na dnu kraškega polja.
Slovensko ljudsko tudi goričica za nizke osamelce (npr. na Cerkniškem polju). Ljudsko ime v vseh jugoslovanskih jezikih, v različnih inačicah (hom, holm, holmec, hum). Pomeni osamljeno vzpetinico, golico ali grič na ravnini, tudi izven krasa.

www.student-info.net/.../537353_gams_terminologija


Nun w"rde man jedoch f"r indg. kalma, kalman, germ. holma, holman"an. holmur, holmi im slav. eher sl"m" als chlum" erwarten, vgl. noch das hiehergeh"rende sanskr. kalama-s eine reisart. schreibrohr, lat. caiamu-s, halm, r"hr, culmu-s halm. ahd. halaui, halm ksl. slama, litli. zelra" gr. /4aX";A'/j, wenn auch Miklosich Kadices p. 86 un:ser wort auf die w. str, star zur"ckf"hrt, halte jedoch dagegen Curtius, griech. etym. 108. Ob im lith. geschliffener oder gestossener accent im worte vorhanden, ist aus Fick nicht ersichtlich.

Seit Miklosich (vgl. dessen slav. lehnw"rter im ung.) hat mau das ung. halom als slav. entlehnuug betrachtet, obschou seitens Asb"th's (A szl"v sz"k a raagyar nyelvben) einige bedenken dagegen geltend gemacht wurden. Asb"th's bedenken richten sich haupts"chlich gegen die von ung. Sprachforschern aufgestellte ann"hme, dass einem slav. ii im ung. a entsprache.
Miklosich hat in seinem etym. wb. s. v. hulmu die Vermutung ausgesprochen, dass die slav. wortsippe germ. Ursprungs sei. Im folgenden bringen wir die dort angef"hrten slav. ent sprechungen: asl. hl"ni" h"gel, nsl. holmec h"gel meg. nsl. Diction. holmec h"gel meg. holm (houm im westen, hum im Osten) 0. N. (b. hlum thul), serb. hum, um, c. chlum (vgl. dazu den P. N. Chlumetzky), slk. chlm 0. N. poln. chelm os. kholm, ns. cholm, chlum, klr. chotm r. cholm", cholmik", dial. cholomok".
http://www.forgottenbooks.com/readbook_text/Deutsche_Ortsnamen_und_Lehnwoerter_des_Ungarischen_Sprachschatzes_1100009745/137


Skratka, v sanskrtu je kalama, kdo si je od koga izposodil, pa ni jasno 🙂
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Cvek123.com © 2014-2026