Zveni prepricljivo. Pa jekaksen hribcek v Umagu.
Humek je tudi priimek z enakim izvorom.
Humek je tudi priimek z enakim izvorom.
0
Še en vidik kopiram iz bloga Savudrija, na koncu je govora še o Umagu.
ZGODOVINA SAVUDRIJE
SILUO, SILBIO, SILBONIS, SILVIO, SALVORE, SAVUDRIJA
Ste se že kdaj vprašali, od kod ime Savudrija oziroma Salvore, kot se ji reče po italijansko? Malo smo pobrskali po zgodovinskih knjigah in odkrili tole zanimivo legendo: Leta 1177 je bila pred Savudrijskim polotokom velika pomorska bitka. V tej bitki je bila potopljena kraljeva galeja, na kateri naj bi se po legendi nahajal Otto, sin nemškega cesarja Fridericha I. Barbarose, ki je po srečnem naključju ušel napadalcem in se zatekel na kopno, kjer se je skril v vodnjak in se na ta način rešil. Od teh časov naprej se je mestece začelo imenovati Salvo-Re, kar v prevodu pomeni rešen kralj.
Najstarejše sledi človeške prisotnosti v teh krajih so bile odkrite v bližini svetilnika. Gre za ročno izdelane kamnite predmete za katere so s tehniko določanja starosti z radiaktivnim ogljikom C14 dokazali, da so nastali pred 11.000 leti. Verjetno je bilo na tem mestu naselje na prostem.
Veliko kasneje - v rimskih časih, je na mestu sedanje Stare Savudrije nastalo rimsko pristanišče Siluo ali Silibonis, kot to mesto imenuje Petingerjeva karta iz 636 leta. Na rtu Borozija in na področju savudrijske luke so bili izkopani mnogi rimski ostanki, grobovi, novci, amfore, vodnjaki…Ko so leta 1929 gradili cesto do današnjega pomola v Savudriji so našli tudi bronasti kip boginje Fortune – Izide iz II. stol. po našem štetju. Savudrijska luka je bila pomembna predvsem zato, ker se je nahajala na poti v Aquleo in kot taka predstavljala pomembno postajo v pomorski trgovini.Nemirni srednji vek tudi tem krajem ni prizanesel. 876 leta je Savudrijo skupaj s Siprom, Umagom, Novi gradom in Rovinjem na svojem bojnem pohodu porušil neretvanski knez Domagoj.
(Petingerjeva karta)
SIPAR - SAVUDRIJSKA ATLANTIDA
Sipar prvič omenjajo že v rimski eri. Rimljani so ga zgradili zaradi transporta v neposredni bližini današnje Savudrije, ki se je takrat imenovala Silvo, kjer so gradili pristanišče. Ob novem pristanišču je tako nastalo novo mesto, z imenom Sepomaja, kasneje imenovano Siparis, ki se je raztezalo med rtom Katoro in rtom Sipar. Sepomaja je beseda keltskega porekla in pomeni 'nizka zemlja'. Na zemljevidu, ki ga je narisal neznani prebivalec Ravenne v 7. stol. je označen kot majhen otoček v neposredni bližini naselja Silvo (Savudrija).
Ob velikih osekah lahko na tem področju še danes opazujemo pode tlakovane z mozaiki in ostanke zidov. Ob nenavadno veliki oseki leta 1771 so bili vidni ostanki mnogih zgradb kaki dve milji od Katora. Z izkopavanji ob obali so odkrili več grobnic in rimske novčiče z likom rimskega cesarja, izkopali so tudi svetilke, amfore, razne posode in nakit.
V 2. stol. po našem štetju Sepomaja počasi prične propadati, Umaga takrat še ni bilo. Rimljani ne omenjajo več Sepomaje ampak se uveljavi naziv Siparis. Ta luka je za Rimljane počasi izgubila pomen, prebivalci so se počasi odselili nakoliko južneje in se nastanili na področju današnega Umaga. Naziv Umag ima svoj koren v besedni zvezi Sepo-omagus (Sepomaja), grb Umaga, ki ga sestavljata dva stolpa pa spominja na dva centra – stari Sipar in novi Umag. Mesto sipar je v naslednjih stoletjih vedno bolj propadalo. Leta 876 so Sipar skupaj z Umagom, Novigradom , Rovinjem in Savudrijo porušili Neretvanci pod vodstvom Domagoja, bana Dalmacije. Umag in ostala mesta so se obnovila, Sipar pa je kot mesto takrat popolnoma izginil. V neposredni bližini mesta Sipar je bil okrog leta 1000 zgrajen grad Sipar, o katerega izgradnji sta dve teoriji. Po prvi naj bi ga zgradili Bizantinci, po drugi pa gusarji, saj je bil kraj silno ugoden za napade na galeje, ki so plule tod mimo.
Sedanje ruševine so ostanki vhodne trdnjave, grad pa se je nahajal na drugem otočku, ki je danes FKK plaža. Od trdnjave do gradu je vodila cesta, katere ostanki so še danes vidni ob osekah. Grad ni bil trdnjava ampak rezidenca, čeprav je imel tudi dve utrdbi za obrambo.
Grad Sipar z okolico je kot feud prehajal iz rok v roke med novigrajskimi in tržaškimi škofi do 14 stol. ko postane njegov lastnik rodbina Bratti iz Kopra. Feud je pod novimi gospodarji zaživel in se začel širiti na kopno. Najprej je nastalo gospodarsko poslopje Siparina, ki še danes obstaja, kjer je živel 'gaštald' – administrator gospodarstva. Siparina kmalu postane premajhna, zato Ivan (Zvane) Bratti postavi novo gospodarsko poslopje s hišo za gaštalda in majhno cerkvico posvečeno Mariji Magdaleni in s tem postavi temelje današnji Zambratiji (Zvane Bratti). 1552 se vname 150 let trajajoči spor med dvema družinama glede zakonitega lastništva gradu Sipar, ki je med tem propadal.
(Sipar)
VELIKA POMORSKA BITKA PRED SAVUDRIJO
Naslednji mejnik v zgodovini Savudrije je velika pomorska bitka pred Savudrijo leta 1177. O bitki obstajajo številne legende, po eni od teh naj bi savudrija dobila celo ime (Salvo-Re=rešen kralj), nekateri skeptiki pa menijo, da bitke sploh ni bilo. Poglejmo le nekatera dejstva: Politično je v srednjem veku to ozemlje spadalo pod Piran, le ta pa pod Benetke kar dokazuje piranski grb iz leta 1475, ki se nahaja na vodnjaku pred župno cerkvijo. Do bitke naj bi prišlo med Benetkami in silami zvestimi cesarju Frideriku Barbarosi I., ki so jih sestavljale galeje Benetkam konkurenčnih mest Pise in Genove pod vodstvom Otona Barbarose - cesarjevega sina. Govori se, da je papež Aleksander III v strahu pred Barbaroso pobegnil v Benetke in tam v samostanu svete Marije živel 'incognito'. Kmalu ga je prepoznal patriarh in ga nastanil v svojem dvoru. Cesar Friderik se je zaradi tega želel maščevati republiki svetega marka in je zbral floto 75 galej in zaplul proti Benetkam.
Dož Sebastiano Ziani je v želji, da bi preprečil napad na Benetke zbral 35 galej, ki so jih po večini opremila istrska mesta, in postavil zasedo v današnjem Piranskem zalivu - za rtom Savudrija (severno od Stanzie Grande). Iznenaden napad je zmedel Barbarosino ladevje, štiri ladje naj bi bile potopljene, kar 48 zajetih, ostale pa so se razbežale. V bitki naj bi bil ujet tudi prestolonaslednik Oton.
Friderik Barbarosa je bil po tem porazu primoran skleniti premirje s papežem Aleksandrom III.
Kot dokaz te bitke se je da dan vseh svetih še dolgo praznoval dan zmage pri Savudriji, večkrat so ta praznik potrdili tudi papeževi nasledniki. Menda obstaja zapis o tej bitki tudi na kamniti plošči v Vatikanu, ena plošča, ki je sedaj izgubljena pa naj bi se nekoč nahajala tudi na cerkvi sv. Ivana Evangelista v Savudriji. Stvarna dokaza bitke sta vsekakor slovito platno Domenica Tintoreta iz 1578 leta, ki še danes krasi doževo palačo v Benetkah (v originalu je bila v dvorani velikega sveta doževe palače velika freska, ki pa je žal zgorela l. 1577) in freska Spinella Aretina iz 1407, ki krasi javno palačo v Sieni. Menda je nekoč obstajala tudi tretja slika v Piranu, ki pa naj bi se sedaj nahajala na Dunaju. Argument proti resničnosti zgodb o veliki savudrijski bitki je dejstvo, da bi naj bil Oton Barbarosa leta 1177 star komaj 9 let.
Raziskovanja morskega dna okrog Savudrije so se začela poleti leta 1963 na iniciativo Centra za podvodna raziskovanja SR Slovenije pod vodstvom prof. Mlakarja in oceanografa prof. Jožeta Štira. Mednarodna ekipa je na globini od 15 do 25 metrov v morju severno od Stancie Grande našla ostanke galej precej zasute s peskom in muljem, večje število anfor, svinčeno sidro in v dveh letih izvršila obsežno pripravljalno fazo in uredila ogromen dokumentarni material. Za tem so raziskovanja iz neznanih razlogov prenehala, tajna bitke pred Savudrijo pa še vedno čaka bodoče rodove, da jo odkrijejo.
ZGODOVINA SAVUDRIJE
SILUO, SILBIO, SILBONIS, SILVIO, SALVORE, SAVUDRIJA
Ste se že kdaj vprašali, od kod ime Savudrija oziroma Salvore, kot se ji reče po italijansko? Malo smo pobrskali po zgodovinskih knjigah in odkrili tole zanimivo legendo: Leta 1177 je bila pred Savudrijskim polotokom velika pomorska bitka. V tej bitki je bila potopljena kraljeva galeja, na kateri naj bi se po legendi nahajal Otto, sin nemškega cesarja Fridericha I. Barbarose, ki je po srečnem naključju ušel napadalcem in se zatekel na kopno, kjer se je skril v vodnjak in se na ta način rešil. Od teh časov naprej se je mestece začelo imenovati Salvo-Re, kar v prevodu pomeni rešen kralj.
Najstarejše sledi človeške prisotnosti v teh krajih so bile odkrite v bližini svetilnika. Gre za ročno izdelane kamnite predmete za katere so s tehniko določanja starosti z radiaktivnim ogljikom C14 dokazali, da so nastali pred 11.000 leti. Verjetno je bilo na tem mestu naselje na prostem.
Veliko kasneje - v rimskih časih, je na mestu sedanje Stare Savudrije nastalo rimsko pristanišče Siluo ali Silibonis, kot to mesto imenuje Petingerjeva karta iz 636 leta. Na rtu Borozija in na področju savudrijske luke so bili izkopani mnogi rimski ostanki, grobovi, novci, amfore, vodnjaki…Ko so leta 1929 gradili cesto do današnjega pomola v Savudriji so našli tudi bronasti kip boginje Fortune – Izide iz II. stol. po našem štetju. Savudrijska luka je bila pomembna predvsem zato, ker se je nahajala na poti v Aquleo in kot taka predstavljala pomembno postajo v pomorski trgovini.Nemirni srednji vek tudi tem krajem ni prizanesel. 876 leta je Savudrijo skupaj s Siprom, Umagom, Novi gradom in Rovinjem na svojem bojnem pohodu porušil neretvanski knez Domagoj.
(Petingerjeva karta)
SIPAR - SAVUDRIJSKA ATLANTIDA
Sipar prvič omenjajo že v rimski eri. Rimljani so ga zgradili zaradi transporta v neposredni bližini današnje Savudrije, ki se je takrat imenovala Silvo, kjer so gradili pristanišče. Ob novem pristanišču je tako nastalo novo mesto, z imenom Sepomaja, kasneje imenovano Siparis, ki se je raztezalo med rtom Katoro in rtom Sipar. Sepomaja je beseda keltskega porekla in pomeni 'nizka zemlja'. Na zemljevidu, ki ga je narisal neznani prebivalec Ravenne v 7. stol. je označen kot majhen otoček v neposredni bližini naselja Silvo (Savudrija).
Ob velikih osekah lahko na tem področju še danes opazujemo pode tlakovane z mozaiki in ostanke zidov. Ob nenavadno veliki oseki leta 1771 so bili vidni ostanki mnogih zgradb kaki dve milji od Katora. Z izkopavanji ob obali so odkrili več grobnic in rimske novčiče z likom rimskega cesarja, izkopali so tudi svetilke, amfore, razne posode in nakit.
V 2. stol. po našem štetju Sepomaja počasi prične propadati, Umaga takrat še ni bilo. Rimljani ne omenjajo več Sepomaje ampak se uveljavi naziv Siparis. Ta luka je za Rimljane počasi izgubila pomen, prebivalci so se počasi odselili nakoliko južneje in se nastanili na področju današnega Umaga. Naziv Umag ima svoj koren v besedni zvezi Sepo-omagus (Sepomaja), grb Umaga, ki ga sestavljata dva stolpa pa spominja na dva centra – stari Sipar in novi Umag. Mesto sipar je v naslednjih stoletjih vedno bolj propadalo. Leta 876 so Sipar skupaj z Umagom, Novigradom , Rovinjem in Savudrijo porušili Neretvanci pod vodstvom Domagoja, bana Dalmacije. Umag in ostala mesta so se obnovila, Sipar pa je kot mesto takrat popolnoma izginil. V neposredni bližini mesta Sipar je bil okrog leta 1000 zgrajen grad Sipar, o katerega izgradnji sta dve teoriji. Po prvi naj bi ga zgradili Bizantinci, po drugi pa gusarji, saj je bil kraj silno ugoden za napade na galeje, ki so plule tod mimo.
Sedanje ruševine so ostanki vhodne trdnjave, grad pa se je nahajal na drugem otočku, ki je danes FKK plaža. Od trdnjave do gradu je vodila cesta, katere ostanki so še danes vidni ob osekah. Grad ni bil trdnjava ampak rezidenca, čeprav je imel tudi dve utrdbi za obrambo.
Grad Sipar z okolico je kot feud prehajal iz rok v roke med novigrajskimi in tržaškimi škofi do 14 stol. ko postane njegov lastnik rodbina Bratti iz Kopra. Feud je pod novimi gospodarji zaživel in se začel širiti na kopno. Najprej je nastalo gospodarsko poslopje Siparina, ki še danes obstaja, kjer je živel 'gaštald' – administrator gospodarstva. Siparina kmalu postane premajhna, zato Ivan (Zvane) Bratti postavi novo gospodarsko poslopje s hišo za gaštalda in majhno cerkvico posvečeno Mariji Magdaleni in s tem postavi temelje današnji Zambratiji (Zvane Bratti). 1552 se vname 150 let trajajoči spor med dvema družinama glede zakonitega lastništva gradu Sipar, ki je med tem propadal.
(Sipar)
VELIKA POMORSKA BITKA PRED SAVUDRIJO
Naslednji mejnik v zgodovini Savudrije je velika pomorska bitka pred Savudrijo leta 1177. O bitki obstajajo številne legende, po eni od teh naj bi savudrija dobila celo ime (Salvo-Re=rešen kralj), nekateri skeptiki pa menijo, da bitke sploh ni bilo. Poglejmo le nekatera dejstva: Politično je v srednjem veku to ozemlje spadalo pod Piran, le ta pa pod Benetke kar dokazuje piranski grb iz leta 1475, ki se nahaja na vodnjaku pred župno cerkvijo. Do bitke naj bi prišlo med Benetkami in silami zvestimi cesarju Frideriku Barbarosi I., ki so jih sestavljale galeje Benetkam konkurenčnih mest Pise in Genove pod vodstvom Otona Barbarose - cesarjevega sina. Govori se, da je papež Aleksander III v strahu pred Barbaroso pobegnil v Benetke in tam v samostanu svete Marije živel 'incognito'. Kmalu ga je prepoznal patriarh in ga nastanil v svojem dvoru. Cesar Friderik se je zaradi tega želel maščevati republiki svetega marka in je zbral floto 75 galej in zaplul proti Benetkam.
Dož Sebastiano Ziani je v želji, da bi preprečil napad na Benetke zbral 35 galej, ki so jih po večini opremila istrska mesta, in postavil zasedo v današnjem Piranskem zalivu - za rtom Savudrija (severno od Stanzie Grande). Iznenaden napad je zmedel Barbarosino ladevje, štiri ladje naj bi bile potopljene, kar 48 zajetih, ostale pa so se razbežale. V bitki naj bi bil ujet tudi prestolonaslednik Oton.
Friderik Barbarosa je bil po tem porazu primoran skleniti premirje s papežem Aleksandrom III.
Kot dokaz te bitke se je da dan vseh svetih še dolgo praznoval dan zmage pri Savudriji, večkrat so ta praznik potrdili tudi papeževi nasledniki. Menda obstaja zapis o tej bitki tudi na kamniti plošči v Vatikanu, ena plošča, ki je sedaj izgubljena pa naj bi se nekoč nahajala tudi na cerkvi sv. Ivana Evangelista v Savudriji. Stvarna dokaza bitke sta vsekakor slovito platno Domenica Tintoreta iz 1578 leta, ki še danes krasi doževo palačo v Benetkah (v originalu je bila v dvorani velikega sveta doževe palače velika freska, ki pa je žal zgorela l. 1577) in freska Spinella Aretina iz 1407, ki krasi javno palačo v Sieni. Menda je nekoč obstajala tudi tretja slika v Piranu, ki pa naj bi se sedaj nahajala na Dunaju. Argument proti resničnosti zgodb o veliki savudrijski bitki je dejstvo, da bi naj bil Oton Barbarosa leta 1177 star komaj 9 let.
Raziskovanja morskega dna okrog Savudrije so se začela poleti leta 1963 na iniciativo Centra za podvodna raziskovanja SR Slovenije pod vodstvom prof. Mlakarja in oceanografa prof. Jožeta Štira. Mednarodna ekipa je na globini od 15 do 25 metrov v morju severno od Stancie Grande našla ostanke galej precej zasute s peskom in muljem, večje število anfor, svinčeno sidro in v dveh letih izvršila obsežno pripravljalno fazo in uredila ogromen dokumentarni material. Za tem so raziskovanja iz neznanih razlogov prenehala, tajna bitke pred Savudrijo pa še vedno čaka bodoče rodove, da jo odkrijejo.
0
Ne spada v to temo, a me zanima izvor imena Fiesa. V italijanski Toscani, je na hribu nad Firencami majhen kraj Fiesole, katerega zacetek sega v etruscanske case. Je tu kaksna povezava, ali le v imenu?
0
Za medklic Vam vsem navdušencem pošiljam tole, mene je zelo presenetilo.
Na obisku je prijateljica ruskega porekla iz Švedske.
Presenetila me je, ko je rekla, da v Rusiji, Belorusiji, Ukrajini, vedo, da smo Slovenci najstarejši slovanski narod in da so oni potomci Slovanov, ki so se tja priselili iz centralne in dela zahodne Evrope.
In tako dobimo naravnost blazno situacijo, ko par sto miljonov Slovanov ve, da smo mi najstarejši Slovani in da so oni priseljenci, par naših zgodovinarjev pa še naprej veselo goni nemško-srbsko kvazi teorijo o naši priselitvi iz Pripjatja.
Na obisku je prijateljica ruskega porekla iz Švedske.
Presenetila me je, ko je rekla, da v Rusiji, Belorusiji, Ukrajini, vedo, da smo Slovenci najstarejši slovanski narod in da so oni potomci Slovanov, ki so se tja priselili iz centralne in dela zahodne Evrope.
In tako dobimo naravnost blazno situacijo, ko par sto miljonov Slovanov ve, da smo mi najstarejši Slovani in da so oni priseljenci, par naših zgodovinarjev pa še naprej veselo goni nemško-srbsko kvazi teorijo o naši priselitvi iz Pripjatja.
0
Ce ta prijateljica ve, ni receno, da tudi drugi Rusi vedo. Jaz nikakor ne gonim nemslo-srbsko teorijo, vedno pa ponavljam , da nas je 75% mesanica I2 in obeh R1a in R1b haploidnih skupin. Prva izvira iz danasnje Hercegovine, kjer je se danes prisotna pri najvisjem procentu ljudi, in jo genetiki priznavajo za najstarejso evropsko skupino, tja je pa prisla iz bliznjega vzhoda pred okoli 28 000 leti. Obe R skupini sta pa prisli iz Azije nekaj 1000 let kasneje, R1b prevladuje v vzhodni Evropi, R1a pa v slovanskih drzavah. Mi imamo 2x toliko R1a kot R1b. Ampak ze to, da je to podskupina 2. kategorije, kaze na to, da je prislo do razcepitve ob mutaciji precej pozno. I haploidna skupina ni tako zelo razcepljena. Mi I2 ostajamo na Balkanu, medtem, ko se je po zadnji ledeni dobi en del nasi pocasil pomikal proti severu, ker s je bilo na voljo vec zemlje, ko so se ledeniki umikali. In tako smo se razdelili na I1 in I2.
http://www.eupedia.com/europe/european_y-dna_haplogroups.shtml tabela po drzavah
0
Mislim, da je vzorec DNK v Sloveniji še zelo majhen (nekaj čez 300 ljudi), tako da bo treba počakati na več vzorcev.
0
Draga Fiddlesticks odlično, odličen pregled.izvora prebivalstva Europe. Kje je sedaj čista arijska rasa, kej so škoti in kje pametni grki. Kaj se ne ločijo po genetičnih skupinah ? (To je načelno vprašanje). Vem da se ne ločijo in se nikoli niso. Zelo lep opis si napisala zgoraj.
Naj dodam k opisu širjenja "balkncev" z juga na sever, je moderna doba močno pospešila mešanje prebivalcev v Europi.
Lep prispevek si napisala fiddlesticks
Naj dodam k opisu širjenja "balkncev" z juga na sever, je moderna doba močno pospešila mešanje prebivalcev v Europi.
Lep prispevek si napisala fiddlesticks
0
Moderna doba res pospesuje selitve, vendar je pri tovrstnih testirancih pogoj, da je njihova druzina zivela najmanj 2 predhodni generaciji tam, kjer zivi testiranec. Tako izkljucujejo priselitve v zadnjih 50 do 100 letih.
0
Ali kdo ve, kam se prijaviti na testiranje. Moji predniki so tukaj vsi več kot 400 let 🙂
0
Ce te zanima zgolj osebno, vem da ima National Geographic tak program testiranja, a se ne spomnim cene. Poleg tega je tudi vec drugih firm, ki to delajo.
Ce pa bi bila rada del raziskave, se pa mogoce obrni na rodoslovno drustvo, na Univerzo ali celo na biotehnisko fakulteto in te bodo oni mogoce lahko usmerili.
Mislim pa, da imajo raje moske, ker imajo oba, Y in X. Veliko teh raziskav je na podlagi Y, torej po moski liniji, ceprav delajo tudi zenske linije. Menda so se zenske manj selile skozi deset tisocletja in to naj bi bil razlog, zakaj preferirajo moske.
Se link za rodoslovno drustvo
http://rodoslovje.si/index.php/sl/domov/16-drevesa/122-slovenski-dnk-bazen-znotraj-balkana-in-evrope rodoslovno drustvo
0
Fiddle, najlepša hvala. Bom povprašala. Osebno me pravzaprav ne zanima toliko, je kar je 🙂 Zanima me samo moj prispevek raziskavam.
En rodovnik imamo po eni veji, ki je star (več kot 700 let),. Bi bil zanimiv vzorec.
En rodovnik imamo po eni veji, ki je star (več kot 700 let),. Bi bil zanimiv vzorec.
0
Spoštovani He.m oglasi se na
Nekaj resnih podatkov od DNK
Smo zelo pisana druščina ljudi, ki si bolj ali manj daljne ali bližnje prednike delimo tako rekoč s prebivalci vsega sveta, vendar znotraj I2 ter R1a prevladujejo severovzhodne genetske vezi, predvsem s Poljaki iz okolice Bydgoszca, Gdanska, Vroclava, Nemci iz okolice Chemnitza, Berlina, Brandenburga, z Rusi iz Vladivostoka ter Novgoroda, s Slovaki iz Bratislave ter Čehi iz Prage. V Nemčiji delno izstopajo še Stuttgart, Baden z okolico, Švabska jura ter Bavarska (v R1a in R1b). V R1a in I1 smo si sorodni s Skandinavci, v R1a predvsem z Norvežani, v I1 bolj s Švedi ter Nemci. Skupina I1 ima dve podskupini. Prva je vezana na anglosaški krog (ta pri Slovencih izrazito prevladuje) druga pa na že omenjeni nordijski krog. Z našimi zahodnimi sosedi Italijani smo si z izrazito zahodnoevropskim R1b sorodni predvsem s prebivalci Lombardije, največ skupnih R1b haplotipov pa si delimo s prebivalci severne in osrednje Portugalske ter že omenjenih mejnih področij Poljske in Nemčije. Z Makedonci smo si sorodni v nekaterih R1a haplotipih ter predvsem v vzhodnoafriško južnobalkanskem E3b-V13, v katerem se jim pridruži Sarajevo. S prebivalci Mostarja, Zagreba, Novega Sada si delimo veliko I2 haplotipov, z Makedonci, Italijani, Čehi, Nemci in Britanci si delimo neolitske in postneolitske severno anatolske J2 haplotipe. Z Makedonci, Italijani, Nemci in Britanci, Romuni, Madžari in Poljaki si delimo E3b, ki je skupaj z J2b z juga Balkana dosegel ostalo Evropo šele v bronasti dobi ... Neolitske G haplotipe si delimo z Italijani, Nemci, Britanci, Čehi, prebivalci Kavkaza ter Portugalci. Edini trije slovenski L haplotipi so unikatni, dva T haplotipa pa sta do zdaj najdena še v Avstriji, Nemčiji, Italiji ter Argentini in Kolumbiji.
Dejstvo je, da smo si po moški genetski liniji Slovenci ter današnji prebivalci v prispevku omenjenih območij Poljske in Nemčije, porečja Visle, Slovaške, Češke, razmeroma veliko celo Novgoroda (Slovensk, Slovieni) in Vladivostoka (R1a) pomenljivo sorodni.
In še ena ugotovitev :
Genetika ne zavrača Venetske teorije, ki je teorija kontinuitete, čeprav je prišlo do spremembe jezika v obrobnih območjih, temveč podpira zgodovinopisce, ki imajo Venete za Slovane. Genetske raziskave kažejo, da ni bilo veliko preseljevanj narodov, saj so sedanja ljudstva večjidel na današnjih tleh že od ledene dobe. Genetika dokazuje, da so predniki Slovencev živeli na današnjem ozemlju že tisočletja in da so bili tam že pred ledeno dobo in med njo. Relativno velik delež HG1/Eu 18 kaže na starodavno povezavo Slovencev z zahodno Evropo, ki je očitno ostala izpred zadnje poledenitve in je prisotna tudi v podobnosti slovenščine z baskovščino. To pomeni, da je sedanje slovensko ljudstvo v dobrem delu prvobitno na sedanjem ozemlju že iz časov 30 000 let pred Kristusom.
Drugače pa je z jezikovnimi spremembami, kjer je razširjenost in preobrazba jezikov pogojena s kulturnim in gospodarskim vplivom, mnogokrat seveda tudi z barbarsko nadvlado miroljubnejših ljudstev. Jezikoslovni primeri in zgodovinski podatki se dobro ujemajo z genetsko sorodnostjo današnjih ljudstev v Evropi.
DNK raizskavo lahko opravite na tem naslvu
Ugodna varianta za testiranje y-dnk: http://dna.ancestry.com/welcome.aspx
Lp, Marjeta
Novi rek i redosled (sledored)
Onda? Kako sada ide redosljed? Amebe, Slovenaci, Hrvati...primati...majmuni...homo sapiens?
0
Ta sledored je zabaven, nikolibolje. Hvala za link. Res je ugoden in primeren test tako za moške in ženske.
Sedaj moram samo še nagruntati, kako naročiti in kako plačati s plačilnim nalogom. Sem starokopitna in se elektronskega pošiljanja denarja ne grem.
Sedaj moram samo še nagruntati, kako naročiti in kako plačati s plačilnim nalogom. Sem starokopitna in se elektronskega pošiljanja denarja ne grem.
0
Če vas zanima preberite tole o DNK-yu-hu-hu.
https://sloveniadna.files.wordpress.com/2014/06/manfreda-vakar-vrec48dko-izvor-evropejcev-2014-spletna-verzija2.pdf Marjeta Manfreda
Gospa Marjeta tudi zbira DNK material po celi Sloveniji za analize. Najdete jo na spletu.
0
Hvala nikolibolje! Odličen dokument je v linku.. Vidim pa, da je vzorec iz Slovenije še vedno zelo majhen. Komaj čakam, da država vkomponira test v osebno izkaznico za malo denarja 🙂
Malo se hecam, kajti mnogo očetov bi bilo presenečenih 🙂 Pa si ne upajo uzakoniti. Politično aktivni možakarji so mnogo od doma 🙂
Malo se hecam, kajti mnogo očetov bi bilo presenečenih 🙂 Pa si ne upajo uzakoniti. Politično aktivni možakarji so mnogo od doma 🙂
0
Draga He.m. ni problem v očetovstvu in v spretnih ženah, komu nakloniti potomstvo. Problem je veliko globji. Ugotovilo bi se, da nekih "nacij" enostavno ni. Danes se imajo Srbi za najstarejši narod v Europi. Ali Hravti in Bosanci. Ne eni ne drugi, tudi ne današnji Slovenci ne. Ampak predniki od katerih DNK zapis nosimo. S temi zapisi je prepredena vsa Evropa. Nikogar "nacija ni čista". Če malo poznate zgodovino se verjetno strinjate, da Avstricev ni, pravtako ni Italianov ali Špancev, ne Angležev in tako dalje. Srbi imajo ime po svojem prvotnem bivališču. Bosanci so iz Bosne. In tako naprej.
Tvoja idela mi je všeč. Seveda verjetno ni družba zrela, da bi sprejela take podatke.
Tvoja idela mi je všeč. Seveda verjetno ni družba zrela, da bi sprejela take podatke.
0
Avtor: nikolibolje
Draga He.m. ni problem v očetovstvu in v spretnih ženah, komu nakloniti potomstvo. Problem je veliko globji. Ugotovilo bi se, da nekih "nacij" enostavno ni. Danes se imajo Srbi za najstarejši narod v Europi. Ali Hravti in Bosanci. Ne eni ne drugi, tudi ne današnji Slovenci ne. Ampak predniki od katerih DNK zapis nosimo. S temi zapisi je prepredena vsa Evropa. Nikogar "nacija ni čista". Če malo poznate zgodovino se verjetno strinjate, da Avstricev ni, pravtako ni Italianov ali Špancev, ne Angležev in tako dalje. Srbi imajo ime po svojem prvotnem bivališču. Bosanci so iz Bosne. In tako naprej. Tvoja idela mi je všeč. Seveda verjetno ni družba zrela, da bi sprejela take podatke.
Nikolibolje, mi lahko razložiš prosim, kdo in kaj smo pa potem Slovenci in če prav razumem tvoje pisanje, zakaj smo ravno mi toliko drugačni od ostalih? Kaj je tisto posebno v nas in zakaj?
0
Najkrajša trditev je tale :
Slovenski pesnik Valentin Vodnik je že leta 1811 zapisal: 'Od nekdaj stanuje tukaj moj rod, če ve kdo za dru'zga, pove naj od kod.' Na ta način je najbolj prepričljivo izrazil svoje prepričanje, da Slovenci nismo priseljenci v svoji domovini tako kot so to povsem dokazano tako Italijani in Nemci (Avstrijci), kot tudi Madžari in Hrvati.
Slovenski pesnik Valentin Vodnik je že leta 1811 zapisal: 'Od nekdaj stanuje tukaj moj rod, če ve kdo za dru'zga, pove naj od kod.' Na ta način je najbolj prepričljivo izrazil svoje prepričanje, da Slovenci nismo priseljenci v svoji domovini tako kot so to povsem dokazano tako Italijani in Nemci (Avstrijci), kot tudi Madžari in Hrvati.
0
a)Zgodovinska dejstva in viri, arheološke najdbe, imena krajev, rek, gora in dolin, kar imenujemo tudi toponimi, predvsem pa slovenski jezik, v celoti dokazujejo našo nekdanjo prisotnost v obsežnem delu srednje Evrope. Od Baltika na severu, do juga Balkanskega polotoka ter od Švice in severne Italije na zahodu, do Ukrajine in Moldavije na vzhodu, je že več kot 1000 let pred Kristusovim rojstvom prebivalo ljudstvo, ki so ga imenovali Veneti oz. Sloveneti.
b)Slovenski zgodovinar Dr. Josip Gruden v začetku 20. stoletja pravi, da so rimski zgodovinopisci imenovali 'Slovenijo', 'domovino Sloven©ov, h kateri so prištevali pokrajine med Donavo in Jadranom ter Alpami in jugom balkanskega polotoka.
c)Slovenski pesnik Valentin Vodnik je že leta 1811 zapisal: 'Od nekdaj stanuje tukaj moj rod, če ve kdo za dru'zga, pove naj od kod.' Na ta način je najbolj prepričljivo izrazil svoje prepričanje, da Slovenci nismo priseljenci v svoji domovini tako kot so to povsem dokazano tako Italijani in Nemci (Avstrijci), kot tudi Madžari in Hrvati.
d)Zato ker so v slovenski politiki, ki odločilno vpliva na šolske in izobraževalne programe, kljub osamosvojitvi, ostali ljudje vseh barv in prepričanj, ki imajo vsa svoj izvor v tujini.
e)Zato smo se o nekritično prevzeti zgodovini o prihodu Slovencev v naše kraje v 6. stoletju znova in znova učile generacije Slovencev v slovenskih šolah. Če je mogoče razumeti, da smo se takšne nesmisle učili v avstrijskih, italijanskih, madžarskih in jugoslovanskih šolah, pa je popolnoma nesprejemljivo, da se to še naprej učimo kljub 13 letni samostojni slovenski državi.
f)Ni nepomembno vedeti, da so naši predniki nekoč obvladovali skoraj pol Evrope in da se je del Slovenetov naselil tudi v današnji francoski pokrajini Bretaniji. Tej gričevnati pokrajini domačini še danes pravijo brejž (breg), sami sebe pa imenujejo Brejž'c, skorej enako kot pri nas sebe Brežičani. Ni nepomembno vedeti, da se da prav in edino s pomočjo slovenskega jezika razbrati starodavne napise Etruščanov in Venetov, pa tudi 'germanskih in nordijskih' run v takratni sloventski pisavi, ki je obstjala že davno pred latinsko.
g)Kako smo torej Slovenci že ob Kristusovem rojstvu živeli v Trstu, takrat še vasi, ki smo ji tudi dali ime, ker smo tam t(e)rgovali, če pa smo prišli v te kraje šele šeststo let kasneje?!
h)In ni nepomembno vedeti, da smo Slovenci ne samo petsto, temveč več kot tisoč let branili zahodno Evropo in krščanstvo pred vdori in vpadi divjih aziatskih narodov.
i)Po smrti Julija Cesara so se Rimljanom uprli številni slovenski rodovi. Na zahodu Salašani, Karni (Garni,Gorni, podobno kot Gorenjci na Kranjskem), potem Japodi, pa Liburni in Dalmatini ob jadranski obali, nazadnje pa še posavski Panonci. Proti upornikom je nastopil Cezarjev naslednik Oktavian in najprej pokoril Karne, za njimi še Salašane. Nato so Rimljani krenili nad Japode, ki so se jim strahovito upirali zlasti v mestih Turjak (Arrupium) in Metule (Metulium oz. Metlje pri Ložu ali pa Šmihel pri Hrenovicah) . V bitki pred Metulami je bil sam cesar Oktavijan ranjen v obe roki in v desno nogo in so ga z bojišča odnesli.
j)Na ta način so si Rimljani podredili vse slovenske dežele. Toda mir ni trajal dolgo. Najprej so se uprli Panonci v Siseku, za njimi Salašani, potem pa še Dalmatini. Slovenci (Slovinci) Dalmatini so pobili vojsko Rimljanov pod vodstvom Bebiusa, toda Rimljani so tja poslali nove legije, ki so potrebovale skoraj 50 let, da so ponovno zagotovile mir med Dalmatini. Cesar Oktavijan je med tem postal Augustus. V letih od 6. do 10 po Kristusovem rojstvu, je prišlo do novega velikega upora slovenskih dežel proti Rimljanom.
k)Ker so številne rimske legije zapustile Spodnjo Panonijo in Dalmacijo, se je tamkajšnjim Slovenetom zdelo primerno, da se Rimljanom uprejo. Vodila sta jih slovenska vojvoda (kralja) Bato in Pinet. Po nekaterih virih se je zbralo 200.000 pešcev in 10.000 konjenikov, kar je za takratne čase ogromna vojska. Drugi viri govorijo celo o 800.000 pešcih in 200.000 konjenikih, kar je verjetno hudo pretirano. Toda zbrana vojska se je razdelila v tri armade. Ena je odšla na jug proti Makedoniji, druga je imela za nalogo osvoboditi Panonijo in Dalmacijo, tretja pa je čez Ljubljano, Vrhniko in Trst krenila proti Italiji nad Rim.
l)Moč slovenskih upornikov je Rimljane tako prestrašila, da je sam cesar Avgustus v zboru senatorjev dejal:'ako se ne združimo vsi Rimljani k obrambi, zna sovražnik v desetih dneh pred zidmi Rima stati.' Združeni Panonci, Dalmatini in Noričani so dejansko predstavljali močno vojaško silo, ki so jo Rimljani le stežka premagali, pa še to le s pomočjo prevar, laži in podkupovanja voditeljev upornikov. Združeni Slovenci so naredili usodno napako, ko so svojo vojsko razdelili na tri armade. Tiberiusova armada je takoj ko je bilo jasno, da so se Sloventi uprli, sklenila mir z upornim Marbodom in krenila na jug proti Dravi.
m) Po smrti cesarja Avgustusa in njegovih naslednikov Tiberiusa, Kaligule, Klaudiusa in Nerona, so posebno Panonci in Noričani s svojimi vojaki odločilno pripomogli v rimski državljanski vojni, da je postal cesar Vespazian (69).
n)Nasplošno so sloveli slovenski vojaki v rimskih legijah kot najboljši vojaki. Za Panonce je bil značilen zlasti rimski rek: 'Sine Panonia non est victoria!' (Brez Panoncev ni zmage!)
o)V tem obdobju je slovenska panonska vojska veljala za najodličnejšo in je oklicala za cesarja svojega vojvodo Severa (Severus), ki je dejansko postal rimski cesar leta 193, vladal pa je do leta 211, ko je v Britaniji umrl.
p)V dobi cesarja Konstantina Velikega (306) se je z njegovim dovoljenjem iz nekdanje pradomovine Sloventov Sarmatije, v rimske province Panonijo, Norik in Dalmacijo ter Macedonijo priselilo skoraj 300.000 Sloventov, izmed katerih jih je ogromno stopilo v vojsko cesarja Konstantina, ostali pa so se naselili med svoje sonarodnjake.
r)Frankovsko kraljestvo je v tistem času veljalo za krščansko kraljestvo nad kraljestvi in slovenska Karantanija je bila samostojna država v tem krščanskem kraljestvu. (Najlažje je narediti simbolično primerjavo z današnjo EU, le da na nekoliko drugačnem nivoju.) Leta 800 je papež Leon III. v Rimu ob božiču kronal Karla Velikega za rimskega cesarja, kar je bil začetek Svetega rimskega cesarstva, ki je nato obstajalo do leta 1806. Karantanija ni bila podrejena Bavarski, kot navajajo nekateri zgodovinarji, temveč le Frankovskim kraljem oz. Svetemu rimskemu cesarstvu. Po knezu Valhunu so v Karantaniji vladali knez Domislav, kneginja Pribislavka ter knezi Semika, Stojmir in Etgar.
Še ena za ljubitelje orožja 😕chiavona je poseben pozno srednjeveški meč, ki je lahko prepoznaven. Meč ima namreč svojstveno zaščito dlani v obliki košare, ki je izredno praktična. Schiavono – Slovenko so nosili osebni stražarji beneških dožev.
Te stražarje so sprva sestavljali Slovenci, tako beneški kakor istrski Slovenci, kar nam kaže jasno sliko, da smo bili Slovenci in to smo še danes, izredno urni v vojaških nalogah. Meč s košaro zraven nas poznajo samo še Španci (Stradioti/Estradios) in pa Škoti (Claymore). Schiavona se, kakor Claymore in Stradioti, nahaja in je locirana v smislu uporabe, v točno določeni skupini ljudi ter regiji.
b)Slovenski zgodovinar Dr. Josip Gruden v začetku 20. stoletja pravi, da so rimski zgodovinopisci imenovali 'Slovenijo', 'domovino Sloven©ov, h kateri so prištevali pokrajine med Donavo in Jadranom ter Alpami in jugom balkanskega polotoka.
c)Slovenski pesnik Valentin Vodnik je že leta 1811 zapisal: 'Od nekdaj stanuje tukaj moj rod, če ve kdo za dru'zga, pove naj od kod.' Na ta način je najbolj prepričljivo izrazil svoje prepričanje, da Slovenci nismo priseljenci v svoji domovini tako kot so to povsem dokazano tako Italijani in Nemci (Avstrijci), kot tudi Madžari in Hrvati.
d)Zato ker so v slovenski politiki, ki odločilno vpliva na šolske in izobraževalne programe, kljub osamosvojitvi, ostali ljudje vseh barv in prepričanj, ki imajo vsa svoj izvor v tujini.
e)Zato smo se o nekritično prevzeti zgodovini o prihodu Slovencev v naše kraje v 6. stoletju znova in znova učile generacije Slovencev v slovenskih šolah. Če je mogoče razumeti, da smo se takšne nesmisle učili v avstrijskih, italijanskih, madžarskih in jugoslovanskih šolah, pa je popolnoma nesprejemljivo, da se to še naprej učimo kljub 13 letni samostojni slovenski državi.
f)Ni nepomembno vedeti, da so naši predniki nekoč obvladovali skoraj pol Evrope in da se je del Slovenetov naselil tudi v današnji francoski pokrajini Bretaniji. Tej gričevnati pokrajini domačini še danes pravijo brejž (breg), sami sebe pa imenujejo Brejž'c, skorej enako kot pri nas sebe Brežičani. Ni nepomembno vedeti, da se da prav in edino s pomočjo slovenskega jezika razbrati starodavne napise Etruščanov in Venetov, pa tudi 'germanskih in nordijskih' run v takratni sloventski pisavi, ki je obstjala že davno pred latinsko.
g)Kako smo torej Slovenci že ob Kristusovem rojstvu živeli v Trstu, takrat še vasi, ki smo ji tudi dali ime, ker smo tam t(e)rgovali, če pa smo prišli v te kraje šele šeststo let kasneje?!
h)In ni nepomembno vedeti, da smo Slovenci ne samo petsto, temveč več kot tisoč let branili zahodno Evropo in krščanstvo pred vdori in vpadi divjih aziatskih narodov.
i)Po smrti Julija Cesara so se Rimljanom uprli številni slovenski rodovi. Na zahodu Salašani, Karni (Garni,Gorni, podobno kot Gorenjci na Kranjskem), potem Japodi, pa Liburni in Dalmatini ob jadranski obali, nazadnje pa še posavski Panonci. Proti upornikom je nastopil Cezarjev naslednik Oktavian in najprej pokoril Karne, za njimi še Salašane. Nato so Rimljani krenili nad Japode, ki so se jim strahovito upirali zlasti v mestih Turjak (Arrupium) in Metule (Metulium oz. Metlje pri Ložu ali pa Šmihel pri Hrenovicah) . V bitki pred Metulami je bil sam cesar Oktavijan ranjen v obe roki in v desno nogo in so ga z bojišča odnesli.
j)Na ta način so si Rimljani podredili vse slovenske dežele. Toda mir ni trajal dolgo. Najprej so se uprli Panonci v Siseku, za njimi Salašani, potem pa še Dalmatini. Slovenci (Slovinci) Dalmatini so pobili vojsko Rimljanov pod vodstvom Bebiusa, toda Rimljani so tja poslali nove legije, ki so potrebovale skoraj 50 let, da so ponovno zagotovile mir med Dalmatini. Cesar Oktavijan je med tem postal Augustus. V letih od 6. do 10 po Kristusovem rojstvu, je prišlo do novega velikega upora slovenskih dežel proti Rimljanom.
k)Ker so številne rimske legije zapustile Spodnjo Panonijo in Dalmacijo, se je tamkajšnjim Slovenetom zdelo primerno, da se Rimljanom uprejo. Vodila sta jih slovenska vojvoda (kralja) Bato in Pinet. Po nekaterih virih se je zbralo 200.000 pešcev in 10.000 konjenikov, kar je za takratne čase ogromna vojska. Drugi viri govorijo celo o 800.000 pešcih in 200.000 konjenikih, kar je verjetno hudo pretirano. Toda zbrana vojska se je razdelila v tri armade. Ena je odšla na jug proti Makedoniji, druga je imela za nalogo osvoboditi Panonijo in Dalmacijo, tretja pa je čez Ljubljano, Vrhniko in Trst krenila proti Italiji nad Rim.
l)Moč slovenskih upornikov je Rimljane tako prestrašila, da je sam cesar Avgustus v zboru senatorjev dejal:'ako se ne združimo vsi Rimljani k obrambi, zna sovražnik v desetih dneh pred zidmi Rima stati.' Združeni Panonci, Dalmatini in Noričani so dejansko predstavljali močno vojaško silo, ki so jo Rimljani le stežka premagali, pa še to le s pomočjo prevar, laži in podkupovanja voditeljev upornikov. Združeni Slovenci so naredili usodno napako, ko so svojo vojsko razdelili na tri armade. Tiberiusova armada je takoj ko je bilo jasno, da so se Sloventi uprli, sklenila mir z upornim Marbodom in krenila na jug proti Dravi.
m) Po smrti cesarja Avgustusa in njegovih naslednikov Tiberiusa, Kaligule, Klaudiusa in Nerona, so posebno Panonci in Noričani s svojimi vojaki odločilno pripomogli v rimski državljanski vojni, da je postal cesar Vespazian (69).
n)Nasplošno so sloveli slovenski vojaki v rimskih legijah kot najboljši vojaki. Za Panonce je bil značilen zlasti rimski rek: 'Sine Panonia non est victoria!' (Brez Panoncev ni zmage!)
o)V tem obdobju je slovenska panonska vojska veljala za najodličnejšo in je oklicala za cesarja svojega vojvodo Severa (Severus), ki je dejansko postal rimski cesar leta 193, vladal pa je do leta 211, ko je v Britaniji umrl.
p)V dobi cesarja Konstantina Velikega (306) se je z njegovim dovoljenjem iz nekdanje pradomovine Sloventov Sarmatije, v rimske province Panonijo, Norik in Dalmacijo ter Macedonijo priselilo skoraj 300.000 Sloventov, izmed katerih jih je ogromno stopilo v vojsko cesarja Konstantina, ostali pa so se naselili med svoje sonarodnjake.
r)Frankovsko kraljestvo je v tistem času veljalo za krščansko kraljestvo nad kraljestvi in slovenska Karantanija je bila samostojna država v tem krščanskem kraljestvu. (Najlažje je narediti simbolično primerjavo z današnjo EU, le da na nekoliko drugačnem nivoju.) Leta 800 je papež Leon III. v Rimu ob božiču kronal Karla Velikega za rimskega cesarja, kar je bil začetek Svetega rimskega cesarstva, ki je nato obstajalo do leta 1806. Karantanija ni bila podrejena Bavarski, kot navajajo nekateri zgodovinarji, temveč le Frankovskim kraljem oz. Svetemu rimskemu cesarstvu. Po knezu Valhunu so v Karantaniji vladali knez Domislav, kneginja Pribislavka ter knezi Semika, Stojmir in Etgar.
Še ena za ljubitelje orožja 😕chiavona je poseben pozno srednjeveški meč, ki je lahko prepoznaven. Meč ima namreč svojstveno zaščito dlani v obliki košare, ki je izredno praktična. Schiavono – Slovenko so nosili osebni stražarji beneških dožev.
Te stražarje so sprva sestavljali Slovenci, tako beneški kakor istrski Slovenci, kar nam kaže jasno sliko, da smo bili Slovenci in to smo še danes, izredno urni v vojaških nalogah. Meč s košaro zraven nas poznajo samo še Španci (Stradioti/Estradios) in pa Škoti (Claymore). Schiavona se, kakor Claymore in Stradioti, nahaja in je locirana v smislu uporabe, v točno določeni skupini ljudi ter regiji.
0
Avtor: he.m
Fiddle, najlepša hvala. Bom povprašala. Osebno me pravzaprav ne zanima toliko, je kar je 🙂 Zanima me samo moj prispevek raziskavam. En rodovnik imamo po eni veji, ki je star (več kot 700 let),. Bi bil zanimiv vzorec.
Resno. 700 let. Je to zanesljivo?
Doma imamo družinsko drevo po mamini strani od leta 1849.
0
Predhodniki slovencev so "pisali" v kameni dobi. Najdeni so zapisi , ki so stari 5.000 do 5.300 let pred našim štetjem.
Atestinske tablice z abecedo in slovensko slovnico z vsaj 500 let pred našim štetjem
Situla iz Vač nastala prav takrat, 500 let pred našim štejem. Vse to je bilo najdeno, odkrito v neposredni bližini naše sedanje domovine. V tako dolgi dobi, so pisci uporabljali enake črke, ki so berljive v slovenskem jeziku.
Kaj menite, da to niso bili naši predniki, ampak marsovci. ?
Goran Klemenčič bi rekel ; Hodi kot raca, oglaša se kot raca, torej je slovenec že najmanj 7.000 let, vejetneje pa še 7.000 let zraven, da so se zmenili okoli slovnice.
Atestinske tablice z abecedo in slovensko slovnico z vsaj 500 let pred našim štetjem
Situla iz Vač nastala prav takrat, 500 let pred našim štejem. Vse to je bilo najdeno, odkrito v neposredni bližini naše sedanje domovine. V tako dolgi dobi, so pisci uporabljali enake črke, ki so berljive v slovenskem jeziku.
Kaj menite, da to niso bili naši predniki, ampak marsovci. ?
Goran Klemenčič bi rekel ; Hodi kot raca, oglaša se kot raca, torej je slovenec že najmanj 7.000 let, vejetneje pa še 7.000 let zraven, da so se zmenili okoli slovnice.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/premica-not/ premica not
Avtor: he.m
Fiddle, najlepša hvala. Bom povprašala. Osebno me pravzaprav ne zanima toliko, je kar je 🙂 Zanima me samo moj prispevek raziskavam.
En rodovnik imamo po eni veji, ki je star (več kot 700 let),. Bi bil zanimiv vzorec.
0
he.m. ti imaš bogato preteklost.. Daj, le preskrbi si kopije teh dreves. bila sem s svojim očetom na nekaj mestih kjer naj bibili neki podatki o naši rodbini, venfar nimo nič dobili.
0
Avtor: nikolibolje
he.m. ti imaš bogato preteklost.. Daj, le preskrbi si kopije teh dreves. bila sem s svojim očetom na nekaj mestih kjer naj bibili neki podatki o naši rodbini, venfar nimo nič dobili.Nikolibolje. Centralni arhiv v Ljubljani ima zbrane stare župnijske knjige. Tam lahko dobiš mnogo podatkov, če boš imela čas. Mnogo jih je tudi na Dunaju.
Jaz imam samo srečo, da so moji predniki beležili. da so znali pisati.
Zanimivo je s tem rodovnikom. ja. Bom dobila to kopijo, ko grem v tiste konce,
0
-sr-mini.jpg){kind=avatar}
Spoštovana Micika, hvala za napotek, prav resničnno se bom odpravila v arhiv.
Odlična ideja.
Odlična ideja.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
17.02.2015 ob 8:42