☕ Skeletna vs montazna gradnja

Prvic slišim za termin skeletna gradnja. Sem poznal le montažne ter zidaki (ytong, betonski, opečni...). Vidim pa, da res obstajajo se skeletne, ki naj bi bile boljse od montažnih. Ma meni so betonske/zidaki še vedno zakon.

Nimam pojma o skeletni gradnji, ampak tukaj sem našla dobro razlago.

Hvala, Jara. Ja, konstrukcija je taka. Na zunanji strani dajo prav tako OSB plosce, kot so omenjene v clanku, ampak na notranji je tu gypboard - mavcna plosca? , ki se dobijo v dimenzijah 4 x 8 ft ali daljse. Izolacija je steklena volna. Tale hisa je ravno se dovolj stara, da ima izolacijo iz zaganja, ki je v vrecah iz debelega papirja, zunaj pa namesto OSB plosc masiven les. Cez mles je fasada iz drobnih kamenckov. Danes tega ne delajo vec, ker je predrago. Redke hise imajo omete podobne vasim, velika vecina ima plasticen siding, to je, plastika je polozena cez stene kot nekos lesene deske, da se malo prekrivajo. Za bivanje je zame bolj prijetna kot zidana hisa, ker mene v zidani vedno hladi, tudi spomladi, v tej je pa lahko 10 stopinj zunaj, a je znotraj cisto dovolj toplo brez gretja. Tudi stene niso nikoli tako mrzle kot v zidani hisi. Do vceraj nisem vedela, da tak sistem gradnje obstoja tudi pri vas, to je skeletna gradnja, in me je mocno presenetilo. Je pa ta konstrukcija tukaj postavljena na betonski kleti. Povecini klet sega 1 m do 1,5 m nad tlemi , potem pa pride skelet direktno na betonske stene. Vmes ni betonske plosce. Ta je samo na tleh kleti. Tudi bloki do 4 nadstropij so grajeni po tem sistemu. Kar je visje, mora biti beton. Zato je vecina blokov nizka, da jim ni treba graditi z betonom.

Ce kdo najde se kaksen clanek o vasih pravih montaznih gradnjah, se priporocam.

Kako se obnesejo ytong hise v primerjavi s klasicnimi zidaki? Kaksen material je ytong? Enkrat samkrat sem videla, da so nekje gradili tako hiso.

Kaj jje lesena vlaknena plosca? Je to MDF plosca, iverka ali kaj tretjega?

ytong ali siporeks, lahek zidak, ki ga polagaš na lepilo, prednost tega je, da ga lahko poljubno oblikuješ že z navadno žago saj je izredno porozen za žaganje, imaš različne velikosti debeline, širine in dolžine, slabost take zidave je, da ne smeš hitro zidati oz mislim, da je max višina zidave 1m ali manj na dan, saj se mora lepilo strditi in dobro vezati na ta siporex, tako je bilo včasih kako je danes ne vem ampak glede na napredek v tehnologiji materialov je verjetno, da lahko zidaš višino kolikor hočeš
https://www.sam.si/gradnja/gradbeni-material/zidaki-in-preklade/porobetonski_zidaki

Aja, nikjer, pri nobeni hisi ni nikoli videti, da bi vlaga plezala po fasadi, kot se vidi pri vas tiste fleke ali celo odstopanje fasade. Je to zato, ker je klet betonska ali je kaksen drug faktor? Ker beton je tudi malo porozen. Cez betonski del ni fasade.

Iverka, ki je običajno na obeh straneh ojačana.

Kje si pa to videla? če se to dogaja je razlog izolacija, sam tega še nisem videl, da bi fasada odstopala ali vidna vlaga na fasadi.

Da so lahki in se lahko oblikujejo vem. Ampak iz kaksnega materiala so narejeni? To me najbolj zanima. Kaj je siporex? Iz cesa je lepilo za ytong zidake? Nekaj podobnega je bilo pri nas na enem sejmu, kaksnih 20 let nazaj, a se ni prijelo. Skeletna gradnja je verjetno 98% vse gradnje individualnih his.

Kremenčev pesek, cement, apno, voda so sestava siporeksa.

Na veliko hisah se to vidi, zlasti na starejsih. Fleki so kar pogosti. Napihnjenost fasade je redka, ampak sem jo ze videla, ponavaedi blizu tal. Potem tudi posamezni kosi odpadejo. Fasada je bila tako kot napihnjena, zato sem rekla, da odstopa. Poznam ene ljudi pri vas, ki so naredili sanacijo vlage tako, da so dali navrtati luknje in jih zamasiti z nekim materialom, ki naj bi vsrkal vlago v steni. Kam tocno date izolacijo, da preprecite vzpenjanje vlage? In iz cesa je izolacija narejena?

Tole tvoje kot običajno hudo pretiravanje oz kritika ki jo ti vidiš kot kaže na vsakem koraku, jst tega kar opisuješ še nisem videl sploh pa ne tako množično kot pišeš, po tvojem zapisu je pri nas vsaka druga hiša narejena kot švicarski sir polna lukenj, ki puščajo vlago, da bi fasada zaradi vlage odstopala še nisem videl, da bi se vlaga vzpenjala po fasadi ravno tako ne, da ljudje sanirajo proti vlagi je res ampak razlog je klet in slaba ali je sploh ni hidroizolacija kletnega dela hiše, takrat so ali varčevali ali ni bilo denarja za kvalitetno izolacijo pa so enostavno zunanje zidove kleti premazali s katranom kar je bolj kratkotrajna rešitev, že vsaj 20 let če ne več je v uporabi čepkasta folija, ki je nepropustna seveda mora biti kvalitetno obložena na zunanji kletni zid.

No viidis, tipicen VN, ti mene obtozujes pretiravanja, potem pa sam trdis, da jaz trdim, da je vsaka druga hisa narejena kot svicarski sir. Kdo zdaj pretirava?
Ce bi napisal zadnjih nekaj stavkov, bi bilo povsem dovolj.

Leskova ja ti pa si mojstrica za vse no. Se pravi, če je zunaj 10 stopinj, vam sploh kuriti ni treba, ker gre pač za skeletno gradnjo in je znotraj toplo?

To je treba nujno povedati ljudem tam v Minnesoti in ND, bodo privarčevali pri kurjavi lol.

Nisem expert glede bajturin in kvalitete. Slisala sem parkrat, da so bajte tu v Kanadi veliko slabse glede kvalitete materiala pri gradnji napram evropskim gradnjam.

Ojoj fox! Sedaj jih boš slišala 😆

Ker potenciraš kako veliko hiš si videla ki jim odstopa fasada in vidno vlago na fasadi, ponavljam niti ene nisem videl, da bi ji fasada zaradi vlage odstopila, da je zunanjost fasade vidna vlaga je lahko razlog tudi streha, ki ravno na spodnji legi pušča dež, ki zamaka med fasado in zidom ampak fasada za tako vidnost vlage je ispred +50 let, teranova, kar pomeni na opeko se enostavno da omet in potem prebarva v željeno barvo, tako se je zidalo v tistih časih, kljub temu pa je to redkost, sam živim na vasi kjer je cca 150 hiš od tega je polovica res starih narejenih po lWW ampak tudi te nimajo vidne vlage na zunanji strani, kako je notri ne vem sigurno ker je brez fasade in oken, ki tesnijo je pozimi vlažno in mraz in je treba kar konkretno kurit za 20 st toplote, v teh starih hišah večinoma živijo starejši kot sem jst, čeprav poleg stoji nova in bi se lahko preselili k sinu/hčerki trmasto vztrajajo v teh na pol podrtijah, ampak to je bolj izjema kot pravilo. Da pretiravaš ni samo moje mišljenje, večinoma vse slabo takoj preslikaš tudi v Slovenijo v smislu, če še ni pa še bo, boste že videli, mimogrede veliko gledam na pol dokumentarne oddaje ravno iz tvoje sedanje države in Alaske, Življenje pod ničlo, Možje iz Yukona, Zadnji Aljaščani, Otok brez zakonov itd in videl sem gradno teh vaših hiš ( skeletno ) v 2-3 tednih je narejena dalj časa traja priprava drv za zimsko kurjavo kot pa gradnja, vse puščajo kot rešeto, da bi jo ogrel na 20st je pa misija nemogoče, Lahko, da so pri nas včasih delali hiše na ta sistem gradnje ampak jst je še nisem videl, morda je to to kar je pokazalo v Snebrjh montažno Marles ampak to je kurnk ne pa hiša 5cm izolacije je nič od nič zunanja stena ima 12-15cm kot bi se nekdo delal norca, pri minus 15 ti še dr.ek v riti zmrzne ko greš na wc.

Zaradi poceni in hitre zidave je pri vas in v ZDA v praksi ta skeletna zidava kako je to kvalitetno je bolj vprašljivo, ko zagori v naselju ena hiša pogori celo naselje, ko piha burja 150kmh ali več letijo po zraki strehe, nadstreški, pokrite verande, prizidki, kosi letečih delov poškodujejo cel kup okoliških hiš in avtomobile, tako je pač videti po TV, ko pokažejo požar ali hudo nevihto, v Sloveniji je zelo malo lesenih bivalnih hiš so bolj vikendi za občasno bivanje, da bi hiša imela plastično fasado mislim, da to sploh ne obstoja in ne vem če sploh je kakšna firma s tako ponudbo.

Skoraj vse stare hiše imajo probleme s hidroizolacijo in posledično kapilarno vlago in vlažnimi madeži na fasadi.
Odpri sliko ➜
Odpri sliko ➜
Vsaj v našem okolišu je kar dosti takšnih hiš. Saj jih popravijo in dajo novo fasado, ampak čez nekaj let so spet madeži.

https://www.marles.com/hise/tehnicne-vsebine/potek-gradnje/potek-gradnje

https://deloindom.delo.si/materiali/montazna-gradnja-skeletna-ali-panelna-pomembna-je-kakovost

Tako nekako. Poglej si koliko kostajo bajte tu v Torontu. Cisto povprecne hise, vredne ne vec kot 150.000, toliko tudi so bile 15-20 let nazaj. Sedaj so pa cene taksne, recimo pri nas v Mississaugi: https://www.realtor.ca/map#ZoomLevel=10&Center=43.602025%2C-79.425872&LatitudeMax=43.83279&LongitudeMax=-78.54697&LatitudeMin=43.37037&LongitudeMin=-80.30478&Sort=6-D&PGeoIds=g30_dpz89rm7&GeoName=Toronto%2C%20ON&PropertyTypeGroupID=1&TransactionTypeId=2&PropertySearchTypeId=0&Currency=CAD

Enosobna stanovanja so po 650.000+ CAD, po vase 445.000 eur, s tem da je povprecna maintenance fee or 600-700 cad mesecno. Hise tukaj so po million in pol+, Toronto in GTAgreater Toronto area. Jst se selim upam da cez leto pa pol.

in videl sem gradno teh vaših hiš ( skeletno ) v 2-3 tednih je narejena dalj časa traja priprava drv za zimsko kurjavo kot pa gradnja, vse puščajo kot rešeto, da bi jo ogrel na 20st je pa misija nemogoče, Lahko, da so pri nas včasih delali hiše na ta sistem gradnje ampak jst je še nisem videl, morda je to to kar je pokazalo v Snebrjh montažno Marles ampak to je kurnk ne pa hiša 5cm izolacije je nič od nič zunanja stena ima 12-15cm kot bi se nekdo delal norca, pri minus 15 ti še 🤐 v riti zmrzne ko greš na wc.
---------------------------------

Si sploh kdaj bil v kaksni taki hisi kot so na Alaski in pri nas pri -20 ali -30, ko tako suvereno razlagas, da se take hise ne da ogreti na 20 stopinj? Zgoraj sem napisala, da je ta hisa topla, v zidani me pa vedno hladi, razen ce pozenejo pec do konca. Nisem pa se bila v hisi, kot jih gradijo pri vas zadnjih 5 ali 10 let, zato o njih ne morem reci nicesar.

Bila sem v eni v Sneberjih, ampak je bilo pozno pomladi, tako da tudi zanjo ne morem recii, ce v njih 🤐 zmrzne pri -15 stopinj. Glede na to, da v njih zivijo ze desetletja, dvomim, da zmrzne.

Ampak ti vse to ves, kot da bi vse zivljenje prezivel v njih na podlagi nekaj dokumentarcev. Vsa cast ti.

Mimogrede, obalna Alaska, kjer zivi vecina ljudi na Alaski, je pozimi toplejsa kot vecji del Kanade, Juzna Alaska, tisti del, ki gre proti Vancouvru, ima zimske temperature podobne kot Slovenija, recimo kot Celje. Vcasih se je dobro pozanimati o dejstvih, preden streljamo kozle.

Ko smo ziveli v Calgaryju, je kaksnih 300m od nas zgorela hisa. Hise so v mestih v novejsih naseljih med sabo oddaljene samo kaksnih 4 do 5 metrov. Tista hisa je pogorela v veliki meri in jo je bilo treba ponovno postaviti. Sosednji dve sta imeli na eni strani uniceno fasado (plasticen siding), steno, in razbitih nekaj oken, verjetno od vrocine. In del ostresja je bilo unicen. Za pogledat je bilo grozno. Gasilska postaja je bila kakih 500 m od nas v drugo smer od teh his. Verjetno je to resilo, da so pozar tako hitro ustavili. Toliko iz prakse v prvi osebi, ne iz dokumentarca.

Tu na zdajsnji lokaciji smo imeli eno leto tak veter, da je nosilo majhne silose. Nam je odtrgalo 4m vrha smreke, ki je padel na tla med hiso in cesto. (Od hise do ceste je kakih 12 metrov). Ampak vse hise v nasi vasi so ostale nedotaknjene.

Strinjam pa se, da bi nujno morali spremeniti nekatere gradbene kode, od stopnic do medsebojne oddaljenosti his. Stopnice so verjetno poskodovale vec ljudi kot pozari in tornadi in hurikani skupaj.

Imam pa res velik strah pred pozari, ker mi ga je vsadila mama. Njim so namrec med 2. sv. vojno v eni ofenzivi Nemci zazgali hiso in so bili brezdomci do konca vojne. Spali so na seniku, pozimi pri sosedih. Ded je menda predlagal, da bi se preselili k teti pri Litiji, a je babica rekla, pod nobenim pogojem, ker bodo v tem primeru za vedno ostali brez doma. Takoj po vojni so jo postavili nazaj s tisto malo materiala, kar so ga imeli - lomili so kamen, da so jo lahko postavili. Drugega materiala ni bilo na razpolago. Hisa se danes stoji.

So mi pa hise tu na zunaj estetsko lepse kot v Sloveniji.

Meni so v Sloveniji lepse, predvsem zato, ker je tu celo naselje uniformirano. Kot vojaki pred Nataso Pirc Musar stojijo v svoji rjavini ali sivini. Barve sidinga so depresivne, milo receno. V Sloveniji so fasade po pravilu svetlejse je vec individualizma, front yards nimajo po enega drevca in enega grma, ampak vsaka po svoje, hise ne zgledajo skoraj identicne ostalim 300 hisam v naselju.

Tukaj kjer jaz zivim so hise lepe, je pa res da je obmocje bolj za bogate, ti bungalovcki, hiske ob jezeru so bile vcasih poceni, zdaj je vse full drago.

Iz gornjega linka mi je tole nadvse zanimivo.

Proizvajalci panelnih hiš se strinjajo, da je transport lahko ovira, vendar poudarjajo, da z velikimi vlačilci lahko prepeljejo tudi do 3 krat 13 metrov veliko steno. Redko se zgodi, da to ne bi zadostovalo za družinsko hišo.

En moj, zdaj ze pokojni stric, je imel firmo, ki je prevazala cele hise, ne samo posameznih sten. Pa fino je bilo, ker je imel zaradi karakterja posla kar na domacem dvoriscu svojo lastno pumpo za bencin. Imeli so ogromno parcelo, a je bilo cetrt parcele samih tovornjakov. Enkrat se je teta spomnila, da bi sli ona in nasa mama nabirat saskatoon in sta mene dolocili za soferja. Dodelili so mi enega manjsih tovornjakov - bil je kot avtobus, jaz pa z izpitom sele dobro leto dni. Ampak je slo vse po sreci. Taisti stric mi je dal prve lekcije iz vozje. Ker je bilo vec otrok so imeli kombi z 9 sedezi in na njem sem naredila svoje prve vozniske poskuse, kar na enem travniku, tako da so bili vsi varni pred mano. 🙂 Tisti prvi zacetki voznje zame niso bili lahki. Nisem imela nobenega obcutka za zvok motorja, za globino, nic. Kasneje sem v avtosoli morala vzvratno voziti navzdol v kletno garazo in se zaviti 90 stopinj. Zadela sem steber za vrata od garaze.

Fox, si videla clanek o Sumiju v drugi temi?

Ne nism, malo sm zbolela, prehlad mocan. Se cajtam na prost dan, da bom sla loh jutri delat

Sumi, to so moji daljni sorodniki, po moji pra-teti Josipini. Smo o tem ze tu debatirali. Ona je bila lastnica tovarne bonbonov Sumi. Nase zenske so bile res ze od nekdaj zelo uspesne in avanturisticne haha, moski malo manj.

Ti so vsi moji sorodniki, pratete, prapradedki in tako dalje:
sorodstvo

Se spomnim, zato sem omenila clanek. A ste v sorodu z igralko?

Ona je bila v tisti komisiji, ki je dolocila nagrado Presernovega sklada za dojiljo psa in nosecnico z razstrgano slovensko zastavo. In potem se noraca delajo iz muslimanov in koz.

Kero igralko, Makarovicko?

Kakor vem moja druzina ni v rodu z nobeno igralko. Tudi sama bolj slabo poznam slo igralce

Jozico Avbelj.

To je bila sestricna in mladostniska prijateljica moje tete iz Windsorja, mislim da je umrla nekaj let nazaj stara okoli 97 let. Osebno sem jo samo 1x spoznala ko sem bila se otrok. Vem da je preucevala precej nase druzinsko deblo.

Nimam pojma to o presernovem skladu...

Cakaj mislis tale zenska:
https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917660/
S to Jozico nismo v sorodu. Nasa Jozica je umrla ze.

Tole, ja.

S to nimamo nic.

Potem je pa dobro. Poznala sem jo kot otrok. Pravi zmaj je bila. Upam, da je z leti dozorela v boljso osebo, ceprav po tisti nagradi dvomim.